Predlog Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)
+ -Informacijski pooblaščenec je danes ponovno pisal vsem poslanskim skupinam v Državni zbor zaradi novega Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Kljub nekaterim spremembam moramo žal ponovno poudariti, da ta zakon nima dovolj varovalk, ki bi policijo omejevale pri izbiri tehničnih sredstev za nadzor. Pooblaščenec meni, da sam izbor tehničnih sredstev ne sme in ne more biti prepuščen izbiri ministra oz. policije, temveč se mora le ta določiti v zakonodajnem postopku.Številka: 007-49/2012/2
Datum: 14.12.2012
Vse poslanske skupine
ZADEVA: Predlog Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)
ZVEZA: EPA 653-VI, amandmaji SDS, DL, SLS, DeSUS, NSi
Spoštovani,
na seji Odbora za notranje zadeve, dne 3.12.2012, je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) prejel predlog amandmaja k predlogu ZNPPol, in sicer, da se k 114. členu doda peti odstavek z naslednjim besedilom: »(5) Tehnična sredstva iz tega in prejšnjega člena morajo biti tipizirana. Tipizacijo z internim aktom določi minister«.
V obrazložitvi predloga amandmaja je navedeno, da je predlagana sprememba v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, deloma pa tudi Informacijskega pooblaščenca, ki menita, da je prejšnja določba omogočala policiji preveliko izbiro tehničnih sredstev, ki jih smejo pri opravljanju nalog uporabljati policisti. Čeprav je predlagatelj že z besedno zvezo »ki so v uporabi v policiji« želelo preprečiti, da bi policisti izvajanje policijskih pooblastil snemali s svojimi mobilnimi telefoni in drugo zasebno video in avdio opremo, je z amandmajem predlagana dodatna varovalka, da smejo policisti uporabljati le tista sredstva, ki so tipizirana.
Pooblaščenec ocenjuje, da predlagani amandma na noben način ne zmanjšuje tveganja, ki ga predstavljata določbi 113. in 114. člena predloga ZNPPol za varstvo osebnostnih pravic, še posebej pa varstvo osebnih podatkov, zasebnosti, osebne svobode in dostojanstva, ko določata, da lahko policija pri opravljanju policijskih nalog, ko je to potrebno zaradi zbiranja osebnih in drugih podatkov […] uporablja tehnična sredstva […] za identifikacijo oseb, vozil in predmetov, ki so v uporabi pri policiji (113. člen), oziroma da lahko za spremljanje zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil, uporablja tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, ki so v uporabi pri policiji.
Pooblaščenec je v zvezi s predlaganima členoma predloga ZNPPol večkrat podal svoje pripombe, nazadnje z dopisom z dne 1.10.2012, naslovljenim na vse poslanske skupine, v katerem je podrobno razložil, zakaj je treba predlagana člena ali spremeniti ali črtati. Zakonodajalec mora policiji kot delu izvršilne veje oblasti natančno predpisati in našteti, katera tehnična sredstva lahko uporablja pri izvajanju njenih pooblastil, ki se uporabljajo za identifikacijo oseb, vozil in predmetov. Na ta način je mogoče o vseh tehničnih sredstvih, ki bi jih rada uporabila policija, voditi demokratični diskurz, argumentirano podprt z analizami o tem, zakaj želi policija uporabljati točno določeno tehnično sredstvo za identifikacijo. Pooblaščenec je prepričan, da gre za zakonsko materijo ne samo iz razloga, ker je treba vse modalitete obdelave osebnih podatkov urediti z zakonom, pač pa tudi glede na dejstvo, da je Slovenija pravna država, kar med drugim vključuje ustrezno sodelovanje zakonodajne veje oblasti pri poseganju človekove pravice in temeljne svoboščine. V parlamentarnem diskurzu naj se torej preverja, ali je npr. uporaba lažnih baznih postaj mobilne telefonije sredstvo, ki smo se ga kot družba odločili dati policiji v uporabo. Ne pa da je to vprašanje prepuščeno samovolji policije, ki bi npr. z uporabo sistema za motenje in nadzor mobilne telefonije (ki ga glede na seznam predvidenih nabav v letu 2013 policija kupuje za 238.400,00 evrov ) lahko obšla strogo zapovedo pravico posameznika do tajnosti komunikacij iz 37. člena Ustave RS.
Predlagana ureditev iz 113. in 114. člena vodi v arbitrarnost izbire sredstva, kar je tudi v neskladju z 2. členom Ustave Republike Slovenije.
K vsemu prej navedenemu je treba še dodati, da so tudi prisilna sredstva, ki so v uporabi pri policiji taksativno našteta. Policija tako ne bo smela uporabiti nobenega izven v določbi 73. člena naštetih prisilnih sredstev. V zvezi s tehničnimi sredstvi za identifikacijo oseb, vozil in predmetov je situacija identična. Zakon mora pregledno določiti vsa sredstva in merila za njihovo uporabo.
Kot že navedeno, dostavek, »ki so tipizirana«, v ničemer ne odpravlja slabosti predlagane ureditve, saj še vedno ni jasno, katera tehnična sredstva sme policija uporabiti. Prav tako ni jasno kaj termin »tipizirana« v tej zvezi sploh pomeni. Obče razumevanje tipizacije pomeni določitev skupnih značilnosti določene vrste. Kako naj bi tipizacija tehničnih sredstev s strani ministra, pristojnega za notranje zadeve dala posameznikom zadostno informacijo o vrsti tehničnega sredstva, ki ga lahko uporablja policija, in predvsem kako učinkovito (če sploh) varovalko pred pretiranimi posegi v zasebnost predstavlja ta »tipizacija«, pa iz obrazložitve k amandmaju ni mogoče razbrati.
Pooblaščenec tako sklepno predlaga, da se prvi odstavek 113. člena predloga ZNPPol spremeni tako, da se glasi: »Pri opravljanju policijskih nalog smejo policisti, ko je to potrebno zaradi zbiranja osebnih in drugih podatkov, namenjenih dokazovanju prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranju kršiteljev oziroma storilcev, uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, ki so in kot so določena s tem zakonom«, nato pa v posebni določbi natančno opredeliti oziroma opisati tehnično sredstvo, ki ga sme policija uporabljati ter jih taksativno našteti.
Glede na to, da predlagan amandma ne naslavlja pripomb podanih k 114. členu predloga ZNPPol, so te še vedno aktualne. Tako ponovno predlagamo, da se prvi odstavek predlaganega 114. člena predloga ZNPPol v celoti izpusti, ali pa se vanjo vgradi varovalke za zasebnost posameznikov in varstvo njihovih osebnih podatkov, tako da policijo zaveže k tehtanju in ocenjevanju sorazmernosti ukrepa s koristmi, ki se z njim varujejo.
Na koncu Pooblaščenec poudarja, da je policija najmočnejši represivni organ države. Demokratičnost in svoboda državljanov se merita po tem, kako so ravno v odnosu do policije varovane njihove človekove pravice in svoboščine. Po Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (8. člen) ima vsakdo pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen, če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala, ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. Pooblaščenec je prepričan, da v demokratični družbi ni nujno, da si policija sama izbira metode in sredstva za zbiranje osebnih podatkov in ni nujno, da ji je dopuščeno neomejeno avdio in video-nadziranje posameznikov.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka