Sporočilo za javnost ob inšpekcijskem postopku v zvezi z manjkajočimi listi podpisov k pobudam za razpis referendumov
+ -
Pooblaščenec meni, da je najhujša in težko popravljiva posledica primera izguba zaupanja v pošteno delovanje najvišjih državnih organov.
Pooblaščenec vodi inšpekcijski postopek v primerih manjkajočih listov z osebnimi podatki:
- podpornikov pobude za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki jo je vložil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (SKNG), in
- podpornikov pobude za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ki jo je vložil Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE).
V prvem primeru so pobudniki v Državni zbor prinesli 307 listov z osebnimi podatki podpornikov pobude, ki se v originalu še vsi hranijo v Državnem zboru, ugotoviti pa bo potrebno, kaj se je zgodilo s fotokopijami, ki so služile za namene preverjanja podpisov, saj je Državni zbor od Ministrstva za notranje zadeve, ki je opravilo preverjanje, prejel le 271 fotokopij, kar je 36 manj, kot je originalov. V drugem primeru pa je Državni zbor od pobudnika prejel 391 listov z osebnimi podatki podpornikov pobud, ki se v originalu prav tako še vsi hranijo v Državnem zboru, Ministrstvo za notranje zadeve pa je vrnilo le 287 fotokopij, kar je 104 manj, kot je originalov (enako je ugotovila služba Državnega zbora: http://imss.dz-rs.si/imis/afc15c8890c979b23e80.pdf).
Po prvih aktivnostih v inšpekcijskem postopku je za odločitev o zakonitosti obdelave osebnih podatkov ter o ustreznosti postopkov in ukrepov za njihovo zavarovanje še premalo podatkov. Javno dostopne informacije kažejo na to, da je v drugem primeru 104 fotokopije listov z osebnimi podatki pobudnikov zadržalo Ministrstvo za notranje zadeve
(http://www.mnz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12137/7619/).
Kdo je zadržal oziroma kaj se je zgodilo s 36 fotokopijami listov z osebnimi podatki pobudnikov v primeru pobude za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, pa bodo državni nadzorniki ugotavljali v nadaljevanju postopka.
Že v tej fazi postopka pa lahko z obžalovanjem povem, da bo ne glede na to, ali bomo lahko zbrali dovolj podatkov za odločitev o zakonitosti obdelave osebnih podatkov in odredili ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, najtežja posledica opisanih primerov izguba zaupanja v pošteno delovanje najvišjih državnih organov. Tudi če bosta državna organa ugotovljene pomanjkljivosti odpravila, izgubljenega zaupanja ne bo tako lahko povrniti. Upam, da se tega zavedamo vsi, predvsem odgovorni v Državnem zboru in Ministrstvu za notranje zadeve.
Nataša Pirc Musar,
informacijska pooblaščenka