Informacijski pooblaščenec izdal letno poročilo za leto 2011
+ -
Informacijski pooblaščenec je ta teden Državnemu zboru RS predal letno poročilo o svojem delovanju za minulo leto.
Pooblaščenec v letnem poročilu opaža, da je zavedanje posameznikov o pomenu pravice do dostopa do informacij javnega značaja in do varstva osebnih podatkov vsako leto večje. Močan porast zadev, ki jih je Pooblaščenec leta 2011 prejel v obravnavo, je tako delno posledica večje osveščenosti ljudi, verjetno pa tudi visoke stopnje zaupanja v Informacijskega pooblaščenca, ki se je po zaupanju v institucije po raziskavi Politbarometer uvrstil na prvo mesto.
Po drugi strani pa je razlog za tako rekoč rekordno število zadev, ki jih je prejel (in rešil) Pooblaščenec žal tudi zaskrbljujoča praksa nekaterih organov zavezancev na področju dostopa do informacij javnega značaja, po drugi strani pa tudi (pre)velikim apetitom po obdelavi osebnih podatkov najrazličnejših upravljavcev zbirk osebnih podatkov tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju.
Na področju dostopa do javnih informacij Pooblaščenec žal prepogosto opaža nepripravljenost organov na sodelovanje s prosilci, pogostejše zavračanje zahtev in vlaganje tožb zoper odločitve Pooblaščenca ter slabo poznavanje obveznosti po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja nekaterih kategorij zavezanih organov. Pooblaščenec je bil v preteklem letu žal neuspešen s predlogom, ki ga je posredoval na ministrstvo, pristojno za javno upravo, s katerim je opozoril na nujnost širitve kroga zavezancev za dostop do informacij javnega značaja na družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost prevladujoč vpliv. Pooblaščenec je izpostavil, da takšne gospodarske družbe, ki jih vse pogosteje ustanavljajo subjekti javnega prava, poslujejo z javnim denarjem in/ali pod vplivom javne oblasti, zato bi morala biti njihova odgovornost do javnosti toliko večja. Zato Informacijski pooblaščenec upa, da bomo v tem letu razumljeni in se bo za predlagano spremembo našla tudi politična volja. Na splošno pa bi si želeli aktivnejša prizadevanja vlade za spodbujanje zavezancev k bolj transparentnemu delovanju.
Na področju varstva osebnih podatkov je Pooblaščenec zaznal zaskrbljujoče in vedno močnejše težnje po nadzorovanju uporabe elektronskih komunikacij. Po vztrajnem opozarjanju Pooblaščenca na nesorazmernost predlaganih ukrepov v Zakonu o kazenskem postopku za pridobivanje osebnih podatkov za celotno bazno postajo mobilne telefonije, so poslanci Državnega zbora k sreči zavrnili takšen predlog sprememb. Pooblaščenec pa še vedno opozarja na neprimerno ureditev omejevanja dostopnosti spletnih vsebin v določbah Zakona o igrah na srečo. Pri tem se je izkazala utemeljenost opozoril Pooblaščenca, da bi veljalo vzpostaviti mehanizem pravočasnih presoj vplivov na zasebnost pri pripravi zakonodajnih predlogov, ki predvidevajo spremembe, ki bistveno povečujejo tveganja za zlorabe osebnih podatkov. Pravici do varstva osebnih podatkov pa se Pooblaščenec posveča tudi z aktivnim preventivnim delovanjem osveščanja in izobraževanja ter izdajanja zloženk, smernic in tematskih poročil. Pooblaščenec je tako izdal dopolnjen ponatis zloženke o uporabi Facebooka, priročnik za upravljavce, smernice o orodjih za zaščito zasebnosti na internetu, smernice o upoštevanju zasebnosti pri razvoju informacijskih rešitev ter poročilo o varstvu osebnih podatkov pri klubih zvestobe. Na področju varstva osebnih podatkov bi si želeli, da bi vsi pokazali več skrbi in zavedanja o posledicah na videz nepomembnih ukrepov množičnega in nesorazmernega zbiranja osebnih podatkov, ki vodijo v družbo nadzora.
Celoten pregled delovanja Informacijskega pooblaščenca, oceno stanja in priporočila lahko preberete v publikaciji Letno poročilo za leto 2011.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka