Zaščitimo zasebnost "koroške deklice"!
+ -
Odkar je bila najdena »koroška deklica« in vrnjena materi, Policija pa je iskanje pogrešane deklice prekinila ter umaknila iz objave za ta namen objavljene osebne podatke deklice, je nastalo povsem novo dejansko in pravno stanje. Za objavljanje osebnih podatkov deklice (fotografije, imena idr.) tako ni več upravičenih razlogov, ki so obstajali za zakoniti namen iskanja pogrešane osebe, objavljanje fotografije deklice v medijih pa je bilo pravno dopustno, nedvomno v otrokovo korist ter v veliko pomoč pri iskanju, ta namen pa je bil v celoti dosežen.
V 16. členu Konvencije ZN o otrokovih pravicah je določeno, da noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom za njegovo čast in ugled, otrok pa ima pravico do zakonitega varstva proti takšnemu vmešavanju ali napadom. Z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini je v 9. členu izrecno predpisano varovanje identitete žrtve, saj o žrtvah ali povzročiteljih nasilja ne smejo biti javnosti posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino; posredovanje podatkov je dopustno le, če polnoletna žrtev s tem izrecno soglaša. V primeru petletnega otroka je stanje nedvoumno, in četudi je navedena zakonska norma v pravnem jeziku »imperfektna«, brez sankcije in zgolj priporočilna, je prav tako povsem jasna.
Jasen pa je tudi 16. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov, v katerem je določeno, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. V tem primeru to pomeni, da če so doslej mediji smeli povzemati in reproducirati osebne podatke, objavljene za zakonite namene iskanja pogrešane deklice, nadaljnje objavljanje njenih osebnih podatkov ne bi bilo več v skladu s temi nameni. Vsako novo in nadaljnje objavljanje osebnih podatkov, ki predstavlja eno od vrst njihove obdelave, bi bilo brez podlage v zakonu ali brez osebne privolitve staršev kot zakonitih zastopnikov otroka, v nasprotju z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Informacijski pooblaščenec zato apelira, da mediji v tem občutljivem primeru (in vseh podobnih) v enaki meri upoštevajo otrokove pravice, pravno ureditev varstva osebnih podatkov ter opravljajo svoje poslanstvo obveščanja javnosti v duhu zakonitosti in poklicne etike. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da je večina medijev naše pozive in opozorila že upoštevala.
Nataša Pirc Musar,
informacijska pooblaščenka