Odziv na članek "Politično pristranska pooblaščenka", objavljen v časniku Demokracija dne 8. 12. 2011
+ -
Ljubljana, 9. 12.2011
Informacijski pooblaščenec je v besedilu članka »Politično pristranska pooblaščenka«, avtorice Vide Kocjan, objavljenem 8. 12. 2011 v tiskani izdaji časnika Demokracija, na strani 24, zasledil navedbe, s katerimi so bile grobo prizadete pravice oz. interes Informacijskega pooblaščenca, zato je v skladu s 26. in 27. členom Zakona o medijih od časnika Demokracija zahteval objavo naslednjega popravka v celoti:
»Informacijskega pooblaščenca preseneča, da novinarka tako uglednega tednika, kot je Demokracija, domnevnih dejstev, na katera je oprla svoje pisanje, ni preverila, upoštevaje, da so informacije javno dostopne, sama pa očitno slabo pozna delo in pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Iz besedila članka »Politično pristranska pooblaščenka«, objavljenega dne 8. 12. 2011, namreč izhajajo številne neresnične navedbe:
1. V zvezi z navedbami v članku, da se »Informacijska pooblaščenka ni odzivala na pozive poslancev SDS, naj odloči o tem, ali državni organi lahko razkrijejo podatke o svojem poslovanju s pravnimi subjekti in gospodarskimi družbami v večinski lasti države«, poudarjamo, da je Informacijski pooblaščenec na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, ki odloča v posamičnih pritožbenih primerih, ne sme pa vnaprej, izven konkretnih postopkov, dajati mnenj in pojasnil glede vprašanja, ali in kateri konkretni dokumenti so prosto dostopni. Informacijski pooblaščenec lahko v zadevah po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (dalje ZDIJZ) vodi postopek le v mejah in na podlagi pritožbe prosilca, ne pa po uradni dolžnosti. Domnevnih pritožb oz. vprašanj, ki bi se nanašale na prosilce in informacije, ki jih navaja avtorica članka, Informacijski pooblaščenec ni nikoli prejel in jih torej tudi ni mogel obravnavati in se nanje odzvati. Je pa Informacijski pooblaščenec v praksi že večkrat zavzel stališče, da so podatki o porabi javnih sredstev javni. Z obširno prakso v zvezi s tem vprašanjem se lahko vsakdo seznani na spletni strani https://www.ip-rs.si/, kjer so objavljene vse odločbe iz pritožbenih postopkov po ZDIJZ, tudi odločbe, ki se nanašajo na DARS. Zato nas čudi, da avtorica članka tega ni preverila, čeprav je to mogoče na enostaven način in so informacije javno dostopne.
2. Povsem zgrešena je tudi trditev avtorice članka, da »podjetja, kot npr. DARS, niso zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja in da »sedaj namreč velja, da morajo biti informacije o denarnem toku med javnim in zasebnim tajne«. Konkretno o DARSu, kot o zavezancu za dostop do informacij javnega značaja, je Informacijski pooblaščenec v zadnjih dveh letih odločal minimalno petkrat in v vsakem od teh primerov odločil, da DARS je zavezanec za posredovanje javnih informacij in da mora zahtevane podatke posredovati prosilcu.
3. Tudi ne držijo trditve avtorice članka, da se »Nataša Pirc Musar kljub številnim pozivom doslej ni opredelila niti do tega, da so ministrstva celotno obdobje Pahorjeve vlade zavračala posredovanje podatkov o tem, kakšno je sodelovanje Odvetniške pisarne Senica z ministrstvi, državnimi organi predvsem pa z gospodarskimi družbami v večinski državni lasti.« V zvezi z vprašanjem konkretne odvetniške družbe Informacijski pooblaščenec sicer ni vodil nobenega pritožbenega postopka (ker pritožbe zainteresiranega prosilca ni prejel), je pa glede dostopa do podatkov o sodelovanju med državnimi organi in drugimi odvetniškimi družbami odločal že večkrat in tudi odločil, da so podatki o tem, s katerimi odvetniškimi družbami in pod kakšnimi pogoji imajo državni organi sklenjene pogodbe, prosto dostopne informacije javnega značaja, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev.
4. Glede navedb, ki se nanašajo na gospodarske družbe v večinski državni lasti in dejstvo, da te po veljavni zakonodaji niso zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja, avtorica članka neresnično navaja, da se »Nataša Pirc Musar do tega še ni opredelila in da to ni interes Informacijskega pooblaščenca«. Pri odločanju v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, je Informacijski pooblaščenec dolžan slediti veljavni zakonodaji, ki trenutno določa, da so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava pa le v delu, v katerem so nosilci javnih pooblastila ali izvajalci javnih služb. Informacijska pooblaščenka je na pomanjkljivost zakonodaje in na problem družb v večinski državni lasti kot (ne)zavezancev za dostop do javnih informacij večkrat javno opozorila, nazadnje s sporočilom za javnost z dne 20. 10. 2011 (sporočilo je še vedno dostopno na spletni strani Informacijskega pooblaščenca). Prav tako je Ministrstvu za javno upravo, kot pristojnemu organu, dne 18. 8. 2011 podala predlog za spremembe ZDIJZ v tem delu. Tudi ta predlog je še vedno javno dostopen na naših spletnih straneh, očitno pa je, da se avtorici članka z njim ni zdelo potrebno seznaniti.
Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije
Alenka Jerše, generalna sekretarka