Odgovor Informacijskega pooblaščenca na izjavo ZNP
+ -Glede na izjavo Združenja novinarjev in publicistov z dne 4.11.2011 s tendencioznim naslovom »Informacijska pooblaščenka šikanira novinarje« (povezava), ki jo povzema tudi več medijev, pojasnjujemo, da ukrepi Informacijskega pooblaščenca nikakor niso naperjeni zoper novinarje in še manj proti svobodi medijev kot načina udejanjanja temeljne svoboščine ter z ustavo zagotovljene svobode izražanja. Nasprotno, menimo, da je preiskovalno kritično novinarstvo v današnjem času in v našem prostoru še kako potrebno ter da mediji v tem pogledu opravljajo izjemno pomembno družbeno funkcijo, tudi v tem konkretnem primeru. Vendar svoboda izražanja kot tudi svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja ni absolutna, temveč je, kot določa 15. člen Ustave RS, omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa sama ustava.
Očitek iz izjave ZNP, da v uradu Informacijskega pooblaščenca očitno težko sprejemamo 39. člen ustave, bi težko bolj udaril mimo – Informacijski pooblaščenec je namreč v našem pravnem sistemu vzpostavljen kot garant dostopa do informacij javnega značaja ali »pravice vedeti«, ki jo zagotavlja prav navedeni člen Ustave RS. Številne odločitve Pooblaščenca »v prid« medijem so za to dovolj prepričljiv argument. Obenem pa je Pooblaščenec varuh (informacijske) zasebnosti kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki je prav tako z ustavo zagotovljena pravica posameznika (38. člen). Po svojem poslanstvu in funkciji ter po izrecnih zakonskih pooblastilih je Pooblaščenec kot neodvisen državni organ torej dolžan, ne samo upravičen varovati obe navedeni pravici in med njima najti pravo ravnovesje.
V obravnavanem primeru je Pooblaščenec, v imenu organa pa v okviru svojih inšpekcijskih pooblastil državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov, ob sumu kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov, po uradni dolžnosti uvedel postopek inšpekcijskega nadzora. Postopek tako nikakor ni bil uveden »zaradi novinarskega razkrivanja prikritega lastništva ciprskih podjetij, za katerim stojita Jankovićeva sinova«, kot je očitano v izjavi ZNP, pač pa ga je bil Pooblaščenec dolžan uvesti zaradi suma kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov z objavo osebnih podatkov v dveh oddajah TV Slovenija. Poziv državnega nadzornika zavezancu, da pisno pojasni način, pravno podlago in namen pridobitve ter objave dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke Jureta Jankovića, je utemeljen z vsemi v pozivu navedenimi zakonskimi določbami. Gre za običajno ter povsem zakonito opravilo inšpektorja, ki je od zavezanca upravičen zahtevati pojasnila, pa tudi dokumentacijo in druge potrebne dokaze, vključno s kopijo zahtevanih dokumentov. Poudarjamo, da je namen zahtev v pozivu nadzornika v vsakem inšpekcijskem postopku, da se poleg zbiranja dokazov, omogoči tudi zavezancu kot stranki, da v smislu načel materialne resnice in zaslišanja stranke, navede svoje argumente in predstavi svoje dokaze ter tako dokazuje upravičenost in zakonitost svojega ravnanja. Spraševanje po načinu pridobitve podatkov iz morebitnih javnih virov v konkretnem primeru meri prav na to, saj v takšnem primeru kršitev, ki se jo šele preiskuje in ugotavlja, morda niti ne obstaja, oziroma se lahko zavezanec s posredovanjem zahtevanih informacij tudi ekskulpira. V dobro zavezanca in novinarjev je torej, da na vprašanja nadzorniku odgovorijo, pri tem pa ni treba razkriti vira informacij, v katerega Pooblaščenec nima nikoli namena posegati in takšnega razkritja tudi ne zahteva. Poizvedovanje o načinu pridobitve podatkov, ki je lahko tudi povsem zakonit, je namreč nekaj povsem drugega, kot poizvedovanje o novinarjevih virih. To pa tako Pooblaščencu kot tudi državnemu nadzorniku, ki je sam dolžan varovati vir prijave v zvezi z inšpekcijskim nadzorom, niti ni tako zelo »španska vas«.
Očitno je treba na tem mestu še posebej in ponovno poudariti maksimo varstva osebnih podatkov, da se smejo le-ti obdelovati samo na izrecni pravni podlagi – če obdelavo določa zakon ali če je podana osebna privolitev posameznika. Dokazovanje pravne podlage pa je dolžnost in dokazno breme vsakogar, ki obdeluje osebne podatke, torej tudi medija in novinarjev, da v inšpekcijskem nadzoru dokažejo temelj za objavo varovanih osebnih podatkov. Zgolj status novinarja, objava v mediju in sklicevanje na javni interes sami po sebi niso zadostni argumenti.
Še posebej pa je Pooblaščenec dolžan reagirati na pritlehno insinuacijo v izjavi ZNP, da v primeru Janković »kot kaže, obstajajo tudi nekateri drugi, javnosti prikriti interesi, zakaj pooblaščenko in državnega nadzornika to razkrivanje tako zelo moti«. Pooblaščenke in uslužbencev tega organa ne v tem primeru, ne v primerih, ko obravnavajo kršitve varstva osebnih podatkov »malega človeka« ali znanega politika, obsojenca ali pacienta, ko jih zagreši delodajalec, sosed, državni organ, sodišče, policija ali medij, pri uvedbi in vodenju postopka ter pri odločanju o ukrepih, ne moti in ne vodi ne barva, ne vera, ne premoženjsko stanje, takšna ali drugačna usmerjenost ali prepričanost, še najmanj politična, ni pa ob takšni zapisani izjavi ZNP izključeno, da ima enak pogled na načelo nediskriminacije tudi avtor izjave ZNP. Še zlasti ob dejstvu, ko ZNP nadalje celo izrecno poziva vse novinarje, na katere se »protipravni poseg« Pooblaščenca nanaša, naj ne dajejo nikakršnih informacij glede pravne podlage in namena razkrivanja, ter da Pooblaščencu niso dolžni posredovati kopij zahtevanih dokumentov! S tem pozivom ZNP namreč neposredno napeljuje zavezanca h kršitvi določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru ter k storitvi prekrškov, s tem pa tudi izkazuje svoj pogled na pravno državo in njene institucije. Po mnenju Pooblaščenca v pravni državi ni nihče nad zakonom - ne politiki, ne njihovi otroci, pa tudi novinarji ne ...
Nataša Pirc Musar,
Informacijska pooblaščenka RS