Ministrstvo za gospodarstvo RS mora razkriti celotno besedilo Študije o revitalizaciji in izvedljivosti podaljšanja življenjske dobe za bloka 4 in 5 v TEŠ
+ -
Sporočilo za javnost
11. oktober 2011
Informacijski pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca zoper odločitev Ministrstva za gospodarstvo, s katero je to zavrnilo zahtevo za vpogled v Študijo o revitalizaciji in izvedljivosti podaljšanja življenjske dobe za bloka 4 in 5 v TEŠ. Pri zavrnitvi zahteve se je ministrstvo sklicevalo na izjemo poslovne skrivnosti.
Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v danem primeru sicer izkazana izjema poslovne skrivnosti, ker je dokument s strani holdinga Slovenskih elektrarn pravilno označen kot poslovna skrivnost, vendar je odločil, da je javni interes glede razkritja močnejši od varovane pravice do poslovne skrivnosti in da je študija prosto dostopna informacija javnega značaja.
Predmet zahteve je bil namreč dokument, ki je v neposredni povezavi z izgradnjo TEŠ 6. Gre za investicijo TEŠ v lasti holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). HSE pa je v lasti Republike Slovenije, zato se ni bilo mogoče izogniti dejstvu, da gre za investicijo, s katero je država nedvomno povezana, zato je participacija javnosti nujno potrebna. Država je vključena tako glede finančne izvedbe, kakor tudi z vidika energetske učinkovitosti in okoljskih standardov, ki bi morali biti v dobrobit vseh državljanov. Slednji vidik je bil pri presoji testa interesa javnosti bistven, saj se javna razprava v glavnem odvija prav v zvezi s problematiko finančne obremenjenosti javnih sredstev in okoljske sprejemljivosti emisij, ki bodo vplivale na zdravje in kvaliteto življenja ljudi. Na spletni strani HSE je sicer dostopen izvleček iz omenjene študije, vendar je Informacijski pooblaščenec ocenil, da je javni interes izkazan za celotno zahtevano informacijo, ki šele kot celota prikaže resnično dejansko stanje. Študija, ki je predmet presoje, je, kot izhaja iz prosto dostopnih informacij, usmerjana v vprašanje možnosti obnove blokov 4 in 5. Njen rezultat pa se odraža tudi v sami odločitvi glede gradnje TEŠ 6. Tako je nedvomno legitimen del te razprave tudi zahteva za dostop do celotne študije, ki razjasnjuje zlasti strokovno tehnična vprašanja, hkrati pa prikaže tudi celostni vidik strokovnjakov, ki so študijo izdelali, do energetske in okoljske problematike v Republiki Sloveniji. Šele na podlagi dostopa do celotne študije, se bo javnost lahko seznanila s celovito informacijo. Preglednost informacije pa povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Na ta način se izognemo temu, da bi se iz vsebine izpostavile tiste rešitve, ki bi bile v korist zasebnih interesov, hkrati pa bi se na ta način prekrile informacije, ki so v škodo javnega interesa. Pri tem pa zagotovo ni zanemarljivo, da je zahtevana informacija povezana z vplivi na okolje in zdravje ljudi, zaradi česar je interes za razkritje zahtevane informacije še močnejši. Okoljske informacije, kamor sodi tudi podatek o emisijah, so namreč v skladu z Aarhuško konvencijo in Direktivo 2003/4/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o dostopu do informacij o okolju, podvržene še večji preglednosti.
Informacijski pooblaščenec je zato ocenil, da je podan interes javnosti za razkritje celotne študije, saj šele študija kot celota omogoča kritično oceno in participacijo s strani javnosti. Transparentnost teh podatkov pripomore zlasti k večji odgovornosti države do državljanov in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, kakor tudi z vidika odnosa države do zagotavljanja varnega in zdravega življenjskega okolja. Problematika s tega področja se tako ne dotika le konkretnega prosilca, ampak širše javnosti, vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so interesno, poklicno, poslovno ali kakorkoli drugače povezani z obravnavano problematiko.
Celotno odločbo si lahko preberete na tej povezavi.
Nataša Pirc Musar,
informacijska pooblaščenka RS