Elektronsko cestninjenje – na račun zasebnosti?
+ -
3. oktober 2011
Sporočilo za javnost
Boj za lokacijsko zasebnost predstavlja naslednje polje, kjer bo zasebnost kot temeljna človekova pravica na težki preizkušnji. Inteligentni transportni sistemi, sistemi elektronskega cestninjenja brez ustavljanja, internet stvari in podobni koncepti porajajo strah, da bodo področja delovanja, kjer (še) lahko računamo na anonimnost, močno zožena.
Informacijski pooblaščenec pozorno spremlja področje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku in je že leta 2008 izdal mnenje o vidikih varstva osebnih podatkov1. Pooblaščenec želi v skladu s svojimi pristojnostmi in poslanstvom opozoriti na dejstvo, da bi zaradi neustrezne tehnične in pravne ureditve sistema cestninjenja lahko prišlo do nedopustnega prekomernega zbiranja oziroma obdelave osebnih podatkov. DARS je namreč objavil razpis2 za elektronsko cestninjenje, v zvezi s katerim moramo javno predstaviti svoje pomisleke.
Neizpodbitno je, da elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku (brez ustavljanja na vstopnih/izstopnih kontrolnih točkah) po naravi stvari vključuje obdelavo velike količine osebnih podatkov, in sicer lokacijske in časovne podatke o prevoženi poti oziroma nahajališču osebnega vozila. Direktiva 2004/52/ES dopušča uvedbo obeh najpogosteje preučevanih tehnologij, tehnologije mikrovalov kratkega dosega (DSRC) ter sistem na osnovi satelitskega določanja položaja vozila in prenosa podatkov po brezžičnih komunikacijskih omrežjih (GNSS/CN). Izzive za ohranitev naše lokacijske zasebnosti lahko pri elektronskem cestninjenju strnemo v vprašanja: 1. lastnosti naprave za obračun cestnine, 2. prostovoljne ali obvezne uporabe, 3. delitve vlog v procesu obračuna cestnine ter 4. vprašanje postopkov nadzora.
Kot smo zapisali v mnenju, je do zasebnosti posameznika najbolj prijazen pristop, ko so podatki, ki so potrebni za izvedbo samega cestninjenja, pod izključnim nadzorom uporabnika. V tem primeru se obračun cestnine izvrši v napravi sami (t.i. inteligentna naprava ali Smart Client), nadzornemu centru pa se /npr. tedensko ali mesečno) posreduje samo seštevek potrošene vsote.
Pooblaščenec je v svojih mnenjih opozarjal, da so rešitve, ki predvidevajo centralizirano hrambo in obdelavo lokacijskih podatkov voznikov osebnih vozil sporne z vidika varstva osebnih podatkov. Elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku neizogibno terja obdelavo osebnih podatkov, ne zahteva pa centralizirane obdelave osebnih podatkov. Z vidika načela sorazmernosti in minimizacije obdelave osebnih podatkov ter tveganja za zlorabe in učinkovitosti metod zavarovanja, je treba dati prednost rešitvam, ki ohranjajo osebne podatke pod nadzorom posameznika in ne zahtevajo velikega nadzornega centra s surovimi podatki o tem, kje in kdaj smo se vozili3. Pri veliki centralizirani podatkovni zbirki o prevoženih kilometrih bo v prihodnosti zelo težko preprečiti zlorabo osebnih podatkov za druge namene (t.i. pojav function creep), saj bi ti podatki zanimali še marsikoga, npr. policijo, zavarovalnice, oglaševalce… Hramba podatkov pod nadzorom posameznika, kjer nadzorni center prejme samo agregat porabe, bi ta pojav onemogočila, še vedno pa dopustila posredovanje podatkov drugim na podlagi privolitve posameznika (npr. zavarovalnici, če bi posameznik to želel).
V objavljenem razpisu se od ponudnikov zahteva, da v ponudbo za shemo za težka vozila vključijo ponudbeno opcijo za shemo za lahka vozila. DARS žal omenjene možnosti, ki ohranja anonimnost voznikov, v besedilu razpisa sploh ni predvidel. Kvečjemu obratno, sistem za zbiranje cestninskih podatkov mora glede na razpisne zahteve centralnemu sistemu pošiljati vse zapise o cestninskih transakcijah, zato je tudi iluzorno pričakovati, da bi ponudniki sploh predložili zasebnosti prijazne opcije. Kakšna je cena takšnih sistemov tako ne bo znano, v razpisu pa bi lahko takšne opcije vsaj dopustili.
Opozoriti je treba še na to, da bo s tem, ko morajo ponudniki predložiti ponudbo tudi za lahka vozila, v primeru izbire enega sistema za težka vozila, kasneje zelo težko ekonomsko utemeljiti izbor, delovanje in vzdrževanje drug(ačn)ega sistema za lahka vozila, kjer so implikacije na varstvo osebnih podatkov popolnoma drugačne.
Pooblaščenec zaključuje z vprašanjem, ali si res želimo nove centralizirane zbirke osebnih podatkov o naših prevoženih poteh? Ali se res moramo odreči zasebnosti zaradi novega načina cestninjenja? Ali je možno ohraniti lokacijsko zasebnost voznikov oziroma za kakšno ceno? Trenutni razpis odgovora na slednje vprašanje ne bo ponudil, saj takšne ponudbe glede na razpisne kriterije sploh ne bodo prispele, s tem pa bo onemogočena presoja in tehtanje med različnimi sistemi.
***
Priloge:
- Elektronsko cestninjenje - Podrobnejše pojasnilo sporočila za javnost
- Strokovno mnenje glede sistemov za elektronsko cestninjenje, Slovenski inštitut za standardizacijo (20. 9. 2011)
- Mnenje Informacijskega pooblaščenca o varstvu osebnih podatkov pri elektronskem cestninjenju (14.7.2008)
- Ministrstvo za promet: Predlog Zakona o cestninjenju – odgovor na mnenje Informacijskega pooblaščenca z dne 5.9.2011 (št. 0067-65/2011/20-0034069) z dodanimi odzivi Informacijskega pooblaščenca
1. Mnenje IP o varstvu osebnih podatkov pri elektronskem cestninjenju
2. JN8969/2011 - Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah
3. Takšno je tudi mnenje mednarodne delovne skupine za varstvo osebnih podatkov v telekomunikacijah (IWGDPT) ter mnenje Evropskega nadzornika za varstvo osebnih podatkov (EDPS).