Sporočilo Informacijskega pooblaščenca ob Svetovnem dnevu pravice vedeti
+ -Svetovni dan pravice vedeti zaznamujemo vsako leto 28. septembra, vse odkar so se leta 2002 številne organizacije civilne družbe mnogih držav iz celega sveta povezale v organizacijo Freedom of Information Advocates Network (FOIAnet).
Informacijski pooblaščenec želi letos ob Svetovnem dnevu pravice vedeti s sporočilom o transparentnosti in pravici do javnih informacij doseči čim širšo javnost. S tem namenom je zasnoval letak s sloganom RADOVEDNOST ODPIRA OČI. Na splošno ugotavljamo, da je "radovednost" državljanov na zelo zadovoljivi ravni, kar postopoma, a zanesljivo, pripomore k zavedanju celotnega javnega sektorja, da je s svojim delovanjem odgovoren ljudem, ki za njegov obstoj in funkcioniranje plačujejo davke in druge dajatve.
Informacijski pooblaščenec pa žal opaža, da kljub določenemu napredku na področju zavedanja javnih uslužbencev in funkcionarjev, da njihovo delo ni in ne more biti tajno (razen izjemoma in v zakonsko predvidenih okoliščinah), še naprej narašča število primerov, ko organi prosilcem v zakonskem roku 20 delovnih dni ne posredujejo dokumentov ali z odločbo odločijo o tem, zakaj se pravica do dokumentov zavrne. Takšna praksa je popolnoma nesprejemljiva. V demokratični družbi ima namreč vsakdo pravico, da mu organi oblasti pojasnijo, zakaj so mu omejili z ustavo zagotovljeno temeljno človekovo pravico dostopa do informacij javnega značaja.
Informacijski pooblaščenec opozarja tudi na vedno bolj pogosto prakso organov, da se pri zavrnitvi dostopa do dokumentov sklicujejo na izjemo tajnih podatkov. Mnogo organov "tajnost" dokumentov razume zelo posplošeno; da so to podatki, ki jih javnost ne sme videti ali za katere drugi zakoni določajo, da so »tajni«. Informacijski pooblaščenec pa vedno znova poudarja, da so lahko "tajni" le podatki, ki izpolnjujejo stroge pogoje določene z Zakonom o tajnih podatkih, da so torej pravilno označeni in bi lahko z njihovim razkritjem nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi, nanaša pa se izključno na področja javne varnosti, obrambe, zunanjih zadev, obveščevalnih in varnostnih dejavnosti državnih organov. Eno od pomembnih načel, ki so jih razvili pri zelo vplivni organizaciji s področja transparentnosti Open Society Justice Iniciative namreč pravi: "Dostop je pravilo – tajnost je izjema!"
Vlada Republike Slovenije bi si morala po mnenju Informacijskega pooblaščenca veliko bolj prizadevati za promocijo transparentnosti javnega sektorja, saj je na tem področju popolnoma neaktivna. Jasno je, da se bo nezanimanje vlade za to temo odražala pri delovanju organov, ki prepogosto državljanom niti ne odgovorijo na njihove vloge. Slovenija dve leti po podpisu še vedno ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, za podpis katere je pohitela med predsedovanjem Sveta Evrope, ni se pridružila Partnerstvu za odprto upravo, ki ga je podpisalo 43 držav po svetu, ne spodbuja nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji odprtosti javne uprave, načrtovane spremembe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja pa gredo v smeri oženja pravice do dostopa do dokumentov.
Ob tej priložnosti organe zavezance in pristojno ministrstvo za javno upravo torej pozivamo, naj pri uporabi in razlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter pri načrtovanju morebitnih sprememb zakonodaje, sledijo temeljnemu namenu tega zakona, ki je v zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja vseh organov zavezancev. To pomeni, da je prost dostop do informacij pravilo, zakonske izjeme pa je treba razlagati restriktivno.
Za dosego čim večje stopnje odgovornosti in zakonitosti delovanja oblasti, ob Svetovnem dnevu pravice vedeti vsem želimo čim več radovednosti!
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka