Odziv Informacijskega pooblaščenca na obvestilo Vlade RS, da bo vložila tožbo zoper njegovo odločitev, da mora Ministrstvo za finance razkriti pogodbe in konfirmacije, ki jih ima država sklen
+ -
Sporočilo za javnost
Ljubljana, 9. avgust 2011
Informacijski pooblaščenec se je na spletni strani Vlade RS seznanil s sklepom Vlade RS, v katerem ta, sklicujoč se na kršitev zakona v škodo javnega interesa, pooblašča Državno pravobranilstvo RS, da vložil tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-91/2010/ z dne 21. 7. 2011.
Z navedeno odločbo je Informacijski pooblaščenec Ministrstvu za finance že drugič naložil, da mora prosilcu posredovati dvostranske pogodbe o poslovnem sodelovanju med državo in bankami, skupaj z vsemi konfirmacijami o sklenjenih poslih za depozite in likvidnostne kredite, v obdobju od 1.2. 2009 do 31.1. 2010. Iz navedenih dokumentov izhaja, pod kakšnimi pogoji je Ministrstvo za finance, v imenu države, razpolagalo z denarjem davkoplačevalcev.
Informacijski pooblaščenec je v pritožbeni postopek pozval banke, s katerimi ima država sklenjene pogodbe, z namenom, da zavarujejo svoje koristi. Pri tem je ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo poslovnih skrivnosti bank. Te so se namreč v postopku sklicevale na varstvo zaupnih podatkov komitentov v skladu z 214. in 215. členom Zakona o bančništvu, kar pa v danem primeru ni relevantno, saj je pogodbena stranka »država«, kar je znano širši javnosti. Država je tudi pri sklepanju posameznih bančnih poslov dolžna ravnati kot dober gospodar in upoštevati načela likvidnosti, varnosti in donosnosti denarnih sredstev. V tej zvezi z denarjem davkoplačevalcev sklepa bančne posle na način, da jih deponira pri določeni banki in v zameno prejme določena sredstva, ki so izražena v obrestni meri, oz. da najame kredit pri banki in mora za njega plačati obresti iz javnih sredstev. Ali je država v vsakem konkretnem bančnem poslu ravnala gospodarno, je mogoče ugotoviti zgolj z razkritjem informacij, ki so bile predmet postopka pred Informacijskim pooblaščencem. Statistični podatki v smislu povprečne obrestne mere, povprečnega obsega depozitov/kreditov, s katerimi država že sama obvešča javnost, sicer na splošno pomenijo vpogled v delovanje države, vendar pa ti podatki ne omogočijo takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrno razpolaganje in porabo javnih sredstev, ne nazadnje tudi ugotovitev, ali država dejansko deluje kot dober gospodar. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do obrestne mere za vsak posamičen že sklenjen bančni posel, za določeno obdobje, saj šele dostop do konkretnih informacij zagotavlja učinkovit nadzor nad smotrnostjo porabe javnih sredstev.
Informacijski pooblaščenec iz navedenih razlogov meni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev, glede katerih že zakon (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ) jasno določa, da gre za prosto dostopne informacije. Povedano drugače, v primeru, ko gre za podatke o porabi javnih sredstev, se država ne more sklicevati na varovanje svojih »poslovnih« skrivnosti ali poslovnih skrivnosti bank. Sklicevanje Vlade RS na kršenje zakona v škodo javnega interesa Informacijski pooblaščenec tako ocenjuje kot povsem neutemeljeno, saj je v konkretnem primeru očitno, da je javni interes ravno v tem, da je postopek razpolaganja s premoženjem države pregleden.
Informacijski pooblaščenec RS
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka