Predlog Zakona o medijih - odziv Informacijskega pooblaščenca
+ -
Ljubljana, 15.7. 2011
V zvezi s predlogom novega Zakona o medijih, ki je v Državnem zboru RS v postopku prve obravnave, Informacijski pooblaščenec opozarja na spremembo instituta dostopa do informacij za medije. Predlog 43. člena zakona o medijih namreč zožuje pravico medijev do informacij, novinarjem pa ne daje več pravice do pritožbe na Informacijskega pooblaščenca, ko od zavezanih organov ne prejmejo odgovorov na vprašanja v zakonsko določenem roku oz. ko organ posredovanje odgovora zavrne.
Po predlogu novega zakona o medijih novinarji tako nimajo več pravno varovanega posebnega položaja pri pridobivanju informacij, ampak se glede dostopa do informacij zanje v celoti uporablja zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Predlog 43. člena zakona o medijih sicer določa, da organi morajo odgovarjati na pisna vprašanja novinarjev najkasneje v petih delovnih dneh po prejemu vprašanja, pri čemer pa zakon ne določa več, da imajo novinarji v primeru zavrnitve pravico do pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. V nasprotju z veljavnim 45. členom Zakona o medijih predlog nove ureditve tudi ne določa več, da lahko organ zavrne posredovanje odgovora na vprašanje zgolj iz razloga, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Predlog zakona obenem ukinja pristojnost Informacijskega pooblaščenca kot organa, pooblaščenega za nadzor nad izvajanjem tega člena.
Ker je Informacijski pooblaščenec Ministrstvu za kulturo v oktobru in novembru 2010 podal pripombe na predlog ureditve dostopa do informacij za novinarje v smeri krepitve posebnega položaja medijev in njihove pravice do pridobivanja informacij in ker je bil s strani navedenega ministrstva obveščen, da bodo njegove pripombe v celoti upoštevane, s toliko večjim presenečenjem ugotavlja, da je predlog zakona, ki je bil s strani Vlade RS posredovan Državnemu zboru RS, v tem delu povsem v nasprotju z njegovimi pripombami.
Informacijski pooblaščenec je neodvisen državni organ, ki ni vključen v postopek medresorskega usklajevanja ob spreminjanju in sprejemanju zakonodaje, zato o spremembah predloga zakona po tem, ko je podal pripombe Ministrstvu za kulturo, ni bil obveščen in pri njih ni sodeloval. Domneva pa, da je do sprememb prišlo v fazi medresorskega usklajevanja. Iz pripomb, ki jih je Ministrstvo za javno upravo posredovalo Ministrstvu za kulturo dne 11. 4. 2011, št. 007-266/2011/9, namreč izhaja, da se temu ministrstvu »postavlja vprašanje smotrnosti normativnega urejanja pravice novinarja do informacij«. Po mnenju ministrstva tudi ni utemeljenih razlogov, da se "novinar" obravnava bistveno drugače kot ostala zainteresirana javnost, kot tudi, da se slednjemu posredujejo informacije, ki presegajo informacije javnega značaja. Ministrstvo za javno upravo se prav tako ni strinjalo s predlogom, da bi o pritožbah še naprej odločal Informacijski pooblaščenec, saj naj bi to »bistveno presegalo njegov namen in poslanstvo, ki je v zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja, odgovori novinarjem namreč to niso«.
Informacijskemu pooblaščencu sicer niso znani razlogi, ki so Ministrstvo za javno upravo vodili do zgoraj navedenih ugotovitev, ti pa iz predloga zakona tudi niso razvidni. Predlog zakona namreč ne upošteva, da ne gre za urejanje novega instituta, ampak za pravico medijev, ki je bila določena že pred petimi leti, s takratno spremembo zakona o medijih (Zmed-A) in ki se je v praksi že uveljavila. Informacijski pooblaščenec tudi opaža, da število pritožb, ki jih rešuje po Zakonu o medijih, iz leta v leto narašča. Tudi iz tega razloga se mu postavlja vprašanje, zakaj spreminjati institut, ki se je v praksi izkazal za učinkovitega. Sprememba zakona bo v praksi namreč bistveno poslabšala položaj medijev pri pridobivanju informacij ter podaljšala rok, v katerem bodo novinarji informacije dejansko prejeli.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar
pooblaščenka