Slovenija ena izmed držav, kjer dokumenti o pogajanjih glede transparentnosti na evropski ravni niso dostopni javnosti
+ -Nevladna organizacija Access Info Europe, ki se ukvarja s spodbujanjem ter zaščito pravice dostopa do informacij javnega značaja na ravni Evropske unije, je v sporočilu za javnost opozorila, da je Slovenija ena izmed šestnajstih evropskih držav, kjer dokumenti o pogajanjih glede transparentnosti na evropski ravni niso dostopni javnosti.Access Info Europe, ki ima sedež v Španiji, je na pristojne organe vseh 27 držav članic Evropske unije naslovila zahtevo za dostop do dokumentov v zvezi s spremembami na področju evropske ureditve dostopa do informacij (v Sloveniji je bila zahteva naslovljena na Ministrstvo za javno upravo), in sicer je zahtevala dokumente glede stališč, ki so jih posamezne države članice zavzele v zvezi s predvidenimi spremembami Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.Omenjena nevladna organizacija je konkretne odgovore (pa še to le delne oziroma v minimalnem obsegu) prejela le od enajstih držav članic (Danske, Finske, Švedske, Litve, Nizozemske, Avstrije, Estonije, Latvije, Malte, Poljske in Združenega kraljestva). Od kar šestnajstih držav članic pa navedena organizacija dokumentov ni prejela, pri čemer je 5 držav (Grčija, Madžarska, Romunija, Slovaška, Luksemburg) organizacijo napotilo na Svet EU (kljub jasnemu stališču Sveta EU, da je odločitev o dostopu do zadevnih dokumentov povsem v domeni vsake posamezne države), prav nobenega odziva pa ni bilo od Bolgarije, Cipra, Italije in Portugalske. Slovenija žal, skupaj z Belgijo, Češko, Francijo, Nemčijo, Irsko in Španijo, spada v tisto skupino držav, ki so dostop do zahtevanih informacij zavrnile v celoti. Naštete države so se pri tem sklicevalne na različne izjeme od prostega dostopa, kot na primer, da so dokumenti še predmet trajajočih pogajanj, da gre za nedokončan proces odločanja, da gre za dokumente v zvezi z mednarodnimi odnosi, oziroma, da gre za dokumente, ki se nanašajo na notranje delovanje organa, in bi njihovo razkritje lahko povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine.Takšni rezultati so po mnenju Informacijskega pooblaščenca zaskrbljujoči in vredni razmisleka. Kljub temu, da spremembe Uredbe št. 1049/2001 sicer neposredno ne posegajo v slovensko pravno ureditev glede dostopa do informacij javnega značaja, za kar je kot pritožbeni organ pristojen Informacijski pooblaščenec, pa velja opozoriti na določene pomanjkljivosti predlagane spremembe Uredbe, ki občutno ožijo pravico javnosti do dostopa do dokumentov v posesti institucij EU, posledično pa zmanjšujejo odprtost, demokratičnost in transparentnost delovanja evropskih institucij in organov. Na navedene pomanjkljivosti je informacijska pooblaščenka, Nataša Pirc Musar že opozorila v javnem pismu slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu:
http://www.ip-rs.si/novice/detajl/predlog-sprememb-uredbe-evropskega-parlamenta-in-sveta-st-10492001-o-dostopu-javnosti-do-dokument/?cHash=0d66b712f2522d67dcf1644f4d24cd34V zvezi z navedenim je po mnenju Informacijskega pooblaščenca tako nedopustno, da javnost ne more pridobiti konkretnih informacij o tem, na kakšen način se v Bruslju sprejemajo odločitve, ki vsakodnevno vplivajo na življenje Evropejcev. To posledično pomeni tudi, da državljani držav članic EU ne morejo učinkovito sodelovati pri sprejemanju pomembnih odločitev na evropski ravni, saj je vladam držav članic omogočeno, da v svoji državi zagovarjajo eno stališče, v Bruslju pa povsem drugačno.Po mnenju Informacijskega pooblaščenca navedeni rezultati kažejo, da imamo pred seboj še dolgo pot do zagotovitve transparentnosti delovanja in sprejemanja odločitev na območju celotne EU.
S celotnim poročilom Access Infro Europe se lahko seznanite na tej povezavi: http://www.access-info.org/.Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka