DOSTOP DO OKOLJSKIH PODATKOV – Agencija RS za radioaktivne odpadke mora razkriti verzijo 1 besedila druge revizije Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško
+ -Informacijski pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilcev zoper odločitev Agencije RS za radioaktivne odpadke, s katerim je ta zavrnila njuno zahtevo za posredovanje fotokopije verzije 1 besedila druge revizije Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Pri zavrnitvi zahteve se je Agencija RS za radioaktivne odpadke med drugim sklicevala na izjemo poslovne skrivnosti, na izjemo dokumenta v postopku nastajanja in na dejstvo, da gre pri zahtevanem dokumentu za varovano avtorsko delo, katerega posredovanje prosilcema v obliki fotokopije ni dopustno. Informacijski pooblaščenec ni sledil argumentom Agencije RS za radioaktivne odpadke, da je dostop do zahtevanega dokumenta treba zavrniti, pri čemer je na njegovo odločitev odločilno vplivalo dejstvo, da gre pri programu razgradnje Nuklearne elektrarne Krško za dokument, ki vsebuje okoljske podatke. Gre namreč za dokument, ki vsebuje podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Pri tem Informacijski pooblaščenec poudarja, da so navedeni okoljski podatki informacije, glede katerih ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Povedano drugače, če gre za navedene okoljske podatke, je dostop do teh informacij treba dovoliti, tudi če gre za poslovno skrivnost ali dokument v postopku izdelave. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) je namreč z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno. Pravica javnosti do dostopa do okoljskih informacij pa izhaja tudi iz Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah ( Aarhuška konvencija), ki jo je ratificirala tudi Slovenija in se uporablja neposredno. Ta konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem. Aarhuško konvencijo je v Direktivi ES št. 2003/4 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 1. 2003 o dostopu javnosti do okoljskih informacij inkorporirala tudi Evropska skupnost, ki je tako svoje države članice zavezala, da s svojim pravnim redom omogočijo učinkovito pravico dostopa do informacij javnega značaja na področju okolja za vse fizične in pravne osebe. Upoštevaje vse navedeno je Informacijski pooblaščenec ugodil pritožbi prosilcev in v konkretnem primeru odločil, da zahtevani dokument ne predstavlja izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ampak gre za informacijo, ki mora biti prosto dostopna javnosti. Celotno odločbo si lahko preberete na: http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/odlocbe/090-212-2010.pdf
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka