Predlog sprememb Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
+ -Spoštovani,
v prihodnjih mesecih je v Evropskem parlamentu predvideno glasovanje o predlogu Komisije o spremembah Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), ki ga je Komisija pripravila v aprilu 2008.
Navedena Uredba podrobno ureja dostop do dokumentov, ki se nahajajo v posesti institucij oziroma organov EU in načeloma ne posega v slovensko pravno ureditev glede dostopa do informacij javnega značaja, za kar je kot pritožbeni organ pristojen Informacijski pooblaščenec. Kljub temu pa se kot informacijska pooblaščenka čutim dolžno, da opozorim na določene pomanjkljivosti predlagane spremembe Uredbe, ki občutno ožijo pravico javnosti do dostopa do dokumentov v posesti institucij EU, posledično pa zmanjšujejo odprtost, demokratičnost in transparentnost delovanja evropskih institucij in organov. Navedene spremembe lahko ne nazadnje občutno vplivajo tudi na pravico dostopa do informacij javnega značaja na nacionalni ravni. Iz tega razloga vam v nadaljevanju pošiljam predmetni dopis z željo, da boste predlog, ki ga je pripravila Komisija, temeljito preučili in podane pripombe upoštevali pri razpravi in glasovanju o omenjenem predlogu sprememb Uredbe, ter s tem sledili prizadevanjem za večjo transparentnost, ne zgolj v Republiki Sloveniji, pač pa tudi na ravni EU.
Predlagana sprememba Uredbe neustrezno oži pravico dostopa do dokumentov predvsem z naslednjimi določbami:
- Predlog spremembe 3. člena Uredbe določa novo (ožjo) definicijo dokumenta;
V skladu s predlaganimi spremembami dokument obstaja le, če ga je pripravila institucija in ga uradno poslala enemu ali več prejemnikom ali kako drugače evidentirala, ali ki ga je institucija prejela. Takšna definicija dokumenta ni ustrezna, saj obstaja resna nevarnost, da bo, če bo takšna definicija sprejeta, komunikacija med institucijami v večji meri potekala po neformalnih kanalih, ker takšni (neformalni) dopisi, ne bodo več predstavljali dokumenta v smislu Uredbe, zaradi česar dostop javnosti do njih ne bo več mogoč.
- Predlog spremembe 2. člena Uredbe izključuje veljavnost Uredbe za določene dokumente, povezane z izvajanjem preiskovalnih pooblastil institucij;
Menim, da ni potrebe za popolno izključitev veljavnosti Uredbe za določene vrste dokumentov, saj so za morebitno omejitev dostopa do dokumentov predvidene izjeme v 4. členu Uredbe. Po mojem mnenju bi bilo potrebno tudi dokumente, glede katerih se veljavnost Uredbe po predlogu Komisije izključuje, presojati z vidika izjem, določenih v 4. členu Uredbe, ne pa možnosti dostopa do teh dokumentov že vnaprej absolutno izključiti.
- S predlogom sprememb 4. člena Uredbe se dodaja nove izjeme od prostega dostopa do dokumentov;
Dodajanje novih izjem vsekakor oži pravico dostopa do dokumentov, ki bi sicer bili na voljo javnosti. Nenavaden je predvsem predlog izjeme, ki je namenjena varstvu postopkov za izbiro osebja ali pogodbenikov ter novi 5. odstavek, ki določa, da imena, nazivi in funkcije nosilcev javne funkcije, javnih uslužbencev in zastopnikov interesnih skupin v zvezi z njihovimi poklicnimi dejavnostmi, niso dostopni javnosti, če bi to v posebnih okoliščinah negativno vplivalo na zadevno osebo. Za primerjavo navajam, da so v Republiki Sloveniji podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne glede na zakonsko določene izjeme od prostega dostopa, v celoti javni.
- Širi se diskrecija držav članic glede dostopa do dokumentov, ki so jih države članice same posredovale institucijam EU (spremembe 5. člena Uredbe);
Predlog sprememb Uredbe v primerjavi s sedanjo ureditvijo širi vpliv držav članic glede zavrnitve dostopa do dokumentov, ki jih le-te same pošljejo institucijam EU. Če bo država članica namreč navedla razloge za nerazkritje zahtevanih dokumentov na podlagi Uredbe ali na podlagi ustreznih podobnih ali posebnih pravil iz njene nacionalne zakonodaje, institucija (brez nadaljnje presoje) ne bo dovolila dostopa do predmetnih dokumentov.
- Predlog spremembe 8. člena Uredbe podaljšuje rok za obravnavo potrdilnih prošenj;
Gre za rok za obravnavanje potrdilne prošnje, ki se podaljšuje iz dosedanjih 15 na 30 delovnih dni, z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 15 delovnih dni. Menim, da podaljševanje rokov v postopkih glede dostopa do dokumentov ni primerno, saj morajo biti postopki na tem pravnem področju še posebej hitri, ker imajo v večini primerov informacije vrednost le, če so ažurne, s potekom časa pa njihova aktualnost pada.
Razumljivo je, da zaradi varstva nekaterih legitimnih javnih in zasebnih interesov pravica do dostopa do dokumentov ne more biti absolutna in da tudi evropska ureditev, kot vsaka druga, predvideva določen katalog izjem ter drugih omejitev. Prepričana pa sem, da prav pravica dostopa do informacij javnega značaja povečuje stopnjo demokracije v družbi, zato jo je z bodočimi spremembami Uredbe potrebno širiti in nikakor ne ožiti na način, kot izhaja iz obravnavanega predloga Komisije. S spoštovanjem,
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka