28. september - Svetovni dan pravice vedeti

28.09.2010

  
Sporočilo za javnost Informacijskega pooblaščenca in Ministrstva za javno upravo, Inšpektorata za javno upravo
 
28. september - Svetovni dan pravice vedeti 
Svetovni dan pravice vedeti letos praznujemo že osmič zapored, vse od leta 2002, ko so se različne organizacije civilne družbe iz številnih držav povezale v organizacijo Freedom of Information Advocates Network (FOIAnet). Aktivnosti, ki so na ta dan organizirane po svetu, so namenjene opozarjanju svetovne javnosti na pravico biti informiran o zadevah splošnega in javnega pomena, s čimer se povečuje tudi odgovornost javnega sektorja pri sprejemanju za družbo pomembnih odločitev.Informacijski pooblaščenec in Ministrstvo za javno upravo sta ob tem dnevu organizirala skupen delovni sestanek, s ciljem ugotovitve in analize stanja ter priprave skupnih izhodišč za delo v prihodnje. Ugotovila sta naslednje: Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da število vloženih pritožb v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja tudi v letu 2010 narašča. Navedeno je deloma povezano s tem, da se je povečalo število zahtev, vloženih na prvostopenjske organe, deloma pa je to tudi odraz neustreznega postopanja s strani organov zavezancev. Informacijski pooblaščenec namreč z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ponovno narašča število pritožb, vloženih zaradi t.i. molka organa, ko organi javnega sektorja ne odgovorijo na zahteve za dostop do informacij v zakonitem roku. Informacijski pooblaščenec poziva, da osebe, ki so pri zavezanih organih pooblaščene za posredovanje informacij, poskrbijo za to, da na vse zahteve odgovorijo čim prej, nikakor pa ne izven zakonitega roka (20 delovnih dni). Molk organov zavezancev je namreč nesprejemljiv tudi zaradi odgovornosti zavezanih organov do konkretnih prosilcev oziroma javnosti, ki pri postavitvi zahteve in negativni odločitvi upravičeno pričakujejo obrazloženo odločbo, v kateri jim bo pojasnjeno, zakaj dostop do nekega dokumenta ni možen.Informacijski pooblaščenec v praksi obenem opaža, da so organi javnega sektorja še vedno premalo aktivni pri t.i. proaktivnem posredovanju informacij javnega značaja. Večina zavezancev sicer ima na svoji spletni strani objavljen katalog informacij javnega značaja in osnovne informacije o delu organa, kljub temu pa spletne strani organov zavezancev pogosto ostajajo vsebinsko prazne, zato morajo zainteresirani posamezniki vložiti zahtevo za dostop. Takšen pristop ne omogoča napredka, ki bi se odražal v tem, da bi bil postopek z zahtevo za dostop do informacij zgolj sekundarnega značaja, ker bi bile najbolj iskane informacije že enostavno dostopne na svetovnem spletu. Naj opozorimo, da so nekatere države že pristopile k popolni proaktivni internet transparentnosti, ki res omogoča pregled nad porabo javnega denarja. Predvsem države v Latinski Ameriki (Čile^[1], Mehika^[2] ...), kjer je korupcije žal še vedno ogromno, želijo tudi s popolnim pregledom nad celotno porabo javnega denarja in elektronsko dražbo za javna naročila korupcijo zmanjšati. Ministrstvo za javno upravo v okviru priprave skupnega letnega poročila o izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja za posamezno leto ugotavlja, da se z leti povečuje število vloženih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni vedno večjo osveščenost civilne javnosti o človekovi pravici dostopa do informacij javnega značaja in hkrati uresničevanje namena zakona. Inšpektorat za javno upravo pri Ministrstvu za javno upravo je v letu 2009 izvedel anketo, s katero je preveril spoštovanje določil Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja glede objave kataloga informacij javnega značaja. Z anketnim vprašalnikom je želel spodbuditi zavezance, da sami pristopijo k odpravi nepravilnosti, ki jih ugotavljajo ob izpolnjevanju. Pridobljene podatke pa je inšpektorat uporabil tudi kot pomoč pri odločitvi o izvedbi inšpekcijskega nadzora^[3].Cilj, ki ga inšpektorat želeli doseči, je, da bodo imeli vsi zavezanci v Sloveniji na spletu objavljen popoln in ažuren katalog informacij javnega značaja.Na podlagi analize izpolnjenih anket je inšpektorat ugotovil, da je veliko nepravilnosti vezanih na:-     objavo seznama najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja, -     objavo predlogov predpisov, -     objavo seznama strateških in programskih dokumentov ter znanstvenih mnenj, poročil in analiz, -     objavo seznama upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov.Glede na izsledke analize je inšpektorat sprejel ukrep, da bodo pri nadzorih upravni inšpektorji, na podlagi prejetih prijav, upoštevali tudi izsledke te analize in opraviti nadzore tudi v tem delu.Informacijski pooblaščenec in Ministrstvo za javno upravo ob dnevu pravice vedeti organe zavezance tako med drugim pozivata, naj več pozornosti namenijo t.i. proaktivnemu posredovanju informacij javnega značaja tako, da informacije, ki so prosto dostopne, sami posredujejo v svetovni splet oz. javno objavijo na drug primeren način. S takšnim postopanjem bodo nedvomno racionalizirali svoje poslovanje, obenem pa prosilcem zagotoviti hiter in učinkovit dostop do informacij.

Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,pooblaščenkaMinistrstvo za javno upravoInšpektorat za javno upravo:mag. Domen Bizjak,glavni inšpektor

---