Upravno sodišče potrdilo štiri odločbe Informacijskega pooblaščenca
+ -
Upravno sodišče potrdilo štiri odločbe Informacijskega pooblaščenca
Upravno sodišče je na ločenih nejavnih sejah 28. 4. 2010 zavrnilo štiri tožbe zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca v zadevah dostopa do informacij javnega značaja. V nadaljevanju podajamo kratke opise štirih sodb Upravnega sodišča, ki jih sicer v polnem besedilu tudi redno objavljamo na spletnem naslovu
http://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/sodbe-upravnega-sodisca/.
Izdelava bonitetnih poročil AJPES-a je gospodarska dejavnost in v tem delu AJPES ni zavezanec po ZDIJZ
V zadevi U 1864/2009 je sodišče potrdilo odločbo Pooblaščenca št. 090-137/2009 in zavzelo enako stališče kot Pooblaščenec in prvostopenjski organ, namreč da AJPES ni zavezanec po ZDIJZ v segmentu izdelave bonitetnih poročil, saj storitev izdelave bonitetnih poročil ne predstavlja njegovega javnopravnega delovanja, temveč zasebnopravni, tržni del dejavnosti, kar izhaja tudi iz sklepa o ustanovitvi organa. Upravno sodišče je zavrnilo argument tožeče stranke, da omenjeni sklep določa, da je delo AJPES-a javno, saj iz ničesar ne izhaja, da bi se javnost nanašala na opravljanje gospodarske dejavnosti. Prav tako sodišče ni sledilo ugovoru tožnika, da AJPES pri izdelavi bonitetnega poročila uporablja svoje skrajšano ime (in gre torej za javnopravno delovanje), saj Sklep o ustanovitvi pač ne določa drugačne uporabe imena pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
Subjektivni in objektivni kriterij za poslovno skrivnost
Z odločbo št. U 503/2007-18 je Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Pooblaščenca št. 021-2/2007, v kateri je slednji odločil, da mora APEK prosilcu Si.mobilu dovoliti dostop do odločbe, s katero je APEK podaljšal obdobje dodelitve radijskih frekvenc za opravljanje storitev UMTS. Pooblaščenec je zapisal, da so lahko predmet poslovne skrivnosti le podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Dokumenti, ki so označeni kot poslovna skrivnost po 1. odstavku 39. čl. ZGD-1, namreč uživajo varstvo le ob predpostavkah iz 2. odstavka 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec je v odgovoru na tožbo ugovarjal aktivni legitimaciji tožnika in se skliceval na 4. odstavek 17. člena ZUS v povezavi z 157. členom Ustave. V zvezi s tem je Upravno sodišče že prej (s sklepom št. U 503/2007-10 z dne 3. 12. 2008) prekinilo postopek in vložilo zahtevo za oceno skladnosti 4. odstavek 17. člena ZUS v zvezi z 3. odstavkom 10. člena ZInfP. Ustavno sodišče ni ugotovilo neskladnosti z Ustavo in odločilo, da je spor med obema subjektoma dopusten, vendar pa mora tožeča stranka izkazati, da ima konkreten pravni interes za tožbo v smislu, da z njo varuje določen pravno zavarovani interes, pravico ali obveznost. Tožeča stranka ni utemeljila tako opredeljene pravne koristi s konkretno podlago v zakonu in se ni sklicevala na to, da gre za poslovno skrivnost Mobitela, označeno s pisnim sklepom. Tožeča stranka ni dovolj prepričljivo pojasnila, zakaj bi razkritje podatkov povzročilo škodo za prizadeto stranko oziroma nedopustno dajanje konkurenčne prednosti določeni stranki.
Merila za presojo, ali je subjekt (konkretno KAD) zavezanec po ZDIJZ
Upravno sodišče je tudi v zadevi št. U 783/2007-22 potrdilo odločbo Pooblaščenca št. 021-24/2007, s katero je le-ta organu (Kapitalski družbi d.d., KAD) naložil, da mora prosilcu posredovati seznam delodajalcev, ki ga je organ v letu 2000 prejel od ZPIZ. KAD je zavračal svojo legitimacijo po ZDIJZ, saj je trdil, da ni zavezanec po ZDIJZ. Upravno sodišče je - tako kot predhodno Pooblaščenec - ugotovilo, da je tudi KAD zavezan za delovanje po ZDIJZ, in sicer kot "druga oseba javnega prava" po 1. odstavku 1. člena tega zakona. Upravno sodišče je še zapisalo, da dejstvo, da je tožeča stranka (KAD) delniška družba, da mora gospodarno ravnati s sredstvi in ustvarjati dobiček ter da se zanjo uporablja ZGD, ni bistveno pri ugotavljanju, ali je subjekt zavezanec po ZDIJZ. Za opredelitev osebe javnega prava v smislu ZDIJZ tudi ni nujno, da mora ta oseba opravljati oblastvena dejanja.
Javnost dokumentov iz javnega naročila
S sodbo št. U 1613/2009-32 je Upravno sodišče potrdilo tudi odločbo Pooblaščenca št. 090-78/2009. Stranski udeleženec v postopku, družba Elektroservisi d.d., je zatrjeval, da zahtevana dokumentacija, ki je bila sestavljena v postopku javnega naročanja, vsebuje poslovno skrivnost. Pooblaščenec je glede subjektivnega kriterija navedel, da mora biti odredba po 1. odstavku 39. člena ZGD-1 pisna in ne more veljati za nazaj (v konkretnem primeru je bila sestavljena po tem, ko je stranski udeleženec oddal ponudbo na javnem razpisu). Pooblaščenec se je po mnenju Upravnega sodišča izčrpno in natančno opredelil do vsakega dokumenta, za katere je štel, da ne predstavljajo poslovne skrivnosti, saj morajo biti ponudniki v postopku javnega naročila izbrani na pregleden način, po predpisanem postopku in javno, saj gre za porabo javnih sredstev.