Svetovni dan svobode tiska - sporočilo za javnost
+ -
Sporočilo za javnost
3. maj – Svetovni dan svobode tiska
Letos je dan posvečen transparentnosti in dostopu do javnih informacij
3. maj je bil za svetovni dan svobode tiska proglašen s strani Generalne skupščine Združenih narodov leta 1993, po tem, ko je UNESCO na šestindvajsetem zasedanju leta 1991 sprejel Resolucijo 48/432. Na ta dan po vsem svetu potekajo številne aktivnosti, katerih namen je opozoriti, da so svobodni, neodvisni in množični mediji osnovna sestavina vsake demokratične družbe. Obenem je to priložnost, da se zavemo pomena pravice do svobode izražanja in v njenem okviru tudi pravice do informacij javnega značaja, ki ji letos ob tem dnevu posebno pozornost namenja tudi UNESCO. Več o tem si lahko preberete na njihovi spletni strani: http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=29293&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html.
Pravica do svobode izražanja in dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, zagotovljena tudi v 39. členu Ustave RS. Poleg Zakona o odstopu do informacij javnega značaja konkretizira to pravico tudi Zakon o medijih, ki v 45. členu medijem daje pravico zahtevati informacije za medije od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb.
Izvajanje obeh zakonov kot pritožbeni organ spremlja tudi Informacijski pooblaščenec. V praksi opažamo, da pravica dostopa do informacij javnega značaja med novinarji pridobiva na pomenu. Vse več je pritožbenih zadev, kjer so prosilci novinarji oz. mediji. Od maja lani do maja letos je to področje zaznamovalo tudi nekaj pomembnih primerov, ki so odmevali v širši javnosti (npr. razkritje pogodbe o nakupu cepiva za novo gripo, vprašanje vrednosti pogodbe o sponzorstvu, sklenjene med RTV Slovenija in Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, razkritje seznama podjetij, ki so prejela državno zajamčena posojila iz kvote na podlagi zakona o jamstveni shemi, razkritje seznama najemnikov službenih stanovanj javnega medobčinskega stanovanjskega sklada, razkritje seznama predavateljev na višješolskem študijskem programu, ki se izvaja kot javno pooblastilo,…).
Pri organih, zavezanih posredovati informacije za medije, prevladuje dobra praksa, kljub temu pa velja opozoriti na nekatere pomanjkljivosti. Informacijski pooblaščenec pri svojem delu tako opaža, da zavezanci po Zakonu o medijih čakajo na iztek sedemdnevnega zakonskega roka za posredovanje informacij medijem, čeprav bi odgovore na vprašanja lahko posredovali takoj. V zvezi s tem velja opozoriti, da je sedem delovnih dni skrajni rok in da je odgovore praviloma treba posredovati nemudoma oziroma takoj, ko je to mogoče. Da bi bilo takšnih pomanjkljivosti v prihodnje čim manj, Informacijski pooblaščenec ob svetovnem dnevu svobode tiska svetuje zavezancem, da aktivno sodelujejo z mediji s ciljem uresničevanja načela transparentnosti.
Apel pa velja tudi medijem, naj seveda čim bolj in čim večkrat izvršujejo svoje pravice, saj bodo te le tako tudi dejansko zaživele in pridobivale na pomenu v praksi. Ob tem velja opozoriti, da pomembna vloga, ki jo imajo mediji, nosi s seboj tudi odgovornost. Pravica do svobode izražanja namreč ni absolutna, ampak ima svoje meje. Te pa največkrat postavlja pravica do zasebnosti posameznika in znotraj te komunikacijska zasebnost kot posebno občutljiva dobrina. Predvsem morajo mediji, pri poročanju o aktualnih temah, vedeti, kdaj je nekaj res v interesu javnosti in ne samo interesantno za javnost. Posebej pazljivi morajo biti mediji zagotovo pri objavljanju celotnih prepisov telefonskih pogovorov, pa čeprav gre za politične veljake. Komunikacijska zasebnost je svetinja človekove zasebnosti. Mediji, politiki in strokovna pravna javnost – vsi nosimo svoj del odgovornosti.
Nataša Pirc Musar je ob svetovnem dnevu tiska še dodala:
»Zadnje čase mi skrbi zbuja neizmerna lahkotnost pri objavljanju zasebnih pogovorov, resda posnetih v okviru uporabe posebnih metod in sredstev.
Večkrat sem že opozarjala na pomen komunikacijske zasebnosti in previdnost pri poseganju vanjo. Toda še vedno imam (pre)večkrat občutek, da me vsi ne razumejo ali pa nočejo razumeti. Ne razumejo, ker se ne dogaja njim. Zdaj pa je voda stekla čez rob. Vlada se je odločila, da je treba na tem področju nekaj storiti. In zakaj? Zato, ker v javnost prihajajo podrobnosti pogovorov političnih veljakov. Politiki, ki jim zaradi svinjarij (pa upam, da nisem uporabila premilega izraza) teče voda v grlo, ne izbirajo sredstev, na dno bodo potegnili s seboj kogarkoli, brez milosti, tudi nič krive, nič dolžne. Naj se javnost naslaja nad pogovori, tudi takimi, ki s preiskavo kaznivega dejanja nimajo nič. Kako naj se posameznik, stranska škoda prisluhov osumljencem, brani? Zelo težko. Škoda je storjena že s samo objavo, poti nazaj ni več.«
Informacijski pooblaščenec RS
Tina Novak, vodja urada