Predlog ustavnih sprememb »za krepitev« pravne države - odziv Informacijskega pooblaščenca
+ -
Predlog ustavnih sprememb »za krepitev« pravne države - odziv Informacijskega pooblaščenca
Ljubljana, 20.1.2010
Informacijski pooblaščenec je dne 19. 1. 2010 med novicami na spletni strani ministrstva za pravosodje zasledil osnutek ustavnega zakona o spremembah 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije. Iz besedila 3. člena osnutka med drugim izhaja, da Informacijski pooblaščenec v postopku pred ustavnim sodiščem ne bo več mogel vlagati zahtev za oceno ustavnosti zakonov. Informacijski pooblaščenec navedenemu osnutku ostro nasprotuje.
Kot varuh dveh temeljnih človekovih pravic, varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS) in dostopa do informacij javnega značaja (tretji odstavek 39. člena Ustave RS), je Informacijski pooblaščenec v preteklih šestih letih vložil sedem zahtev za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče RS je v dveh primerih Informacijskemu pooblaščencu pritrdilo, dve zahtevi je Informacijski pooblaščenec umaknil, ker je zakonodajalec sam odpravil zatrjevane neskladnosti, o ostalih zahtevah pa Ustavno sodišče RS ni vsebinsko odločalo oz. postopek še ni zaključen. Iz navedenega izhaja, da je Informacijski pooblaščenec zahteve za oceno ustavnosti vedno vlagal z veliko mero odgovornosti, premišljeno in s tehtnimi pravnimi argumenti.
Informacijski pooblaščenec je neodvisen državni organ, ki ni predlagatelj zakonov, formalno v postopek medresorskega usklajevanja ob spreminjanju in sprejemanju zakonodaje ni vključen in tako nima vedno možnosti podajati pripomb na osnutke predpisov s področij, na katerih deluje. Zahteva za oceno ustavnosti je tako edino pravno sredstvo, ki ga ima na voljo, v primeru, ko oceni, da predpis s področja varstva osebnih podatkov ali dostopa do informacij javnega značaja, ni v skladu z Ustavo RS.
Zakonodaja razvoju sodobnih tehnologij težko sledi, posegi v obe človekovi pravici, ki ju varuje Informacijski pooblaščenec, pa postajajo vedno večji problem. V praksi Evropskega sodišča za človekove pravice je zaznati naraščajoče število primerov, v katerih gre za kršitve varstva osebnih podatkov in širših posegov v zasebnost posameznikov (8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin) in svobode govora (10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin).
Pooblaščenec se torej s predlaganimi spremembami Ustave, ki Pooblaščenca ne vključujejo med tiste, ki lahko vlagajo zahteve za oceno ustavnosti, ne strinja, tudi zato, ker je Vlada RS poudarila, da bodo spremembe Ustave pripomogle k boljšemu varstvu temeljnih človekovih pravic, dejansko pa Pooblaščencu, kot neodvisnemu nadzornemu organu, ki edini na tem področju nemalokrat nastopa kot zadnji branik za posameznike, to pravico jemlje.
Ob tem je informacijska pooblaščenka izjavila: »Bila sem negativno presenečena, da je ta vlada Pooblaščenca izključila iz sistema kontrol in ravnovesij na tako pomembnem področju, kot je varstvo človekovih pravic pred ustavnim sodiščem. Prejšnja vlada, ki naj bi po političnem prepričanju veljala za bolj konzervativno, je to pravico Pooblaščencu dala, ta vlada pa mu jo jemlje. To dejanje ocenjujem kot neodgovorno«.
Informacijski pooblaščenec
Alenka Jerše, generalna sekretarka