28. september – Svetovni dan pravice vedeti
+ -
Sporočilo za javnost
28. september je bil izbran za svetovni dan pravice vedeti leta 2002, ko so se različne organizacije civilne družbe iz številnih držav povezale v organizacijo Freedom of Information Advocates Network (FOIAnet). Aktivnosti, ki so na ta dan že sedmo leto zapored organizirane po svetu, so namenjene opozarjanju svetovne javnosti na pravico biti informiran o zadevah splošnega in javnega pomena, pri čemer ima vsakdo pravico, da pridobi informacije javnega značaja brez izkazovanja pravnega interesa. Cilj informirane javnosti je dvig odgovornosti javnega sektorja pri sprejemanju za družbo pomembnih odločitev.
V preteklem letu na tem področju pomeni velik korak naprej sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Hungarian Civil Liberties Union (HCLU) proti Madžarski, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice prvič v svoji praksi priznalo pravico dostopa do informacij javnega značaja kot temeljno človekovo pravico. Madžarsko ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo HCLU za dostop do zahteve za presojo ustavnosti poslanca madžarskega parlamenta glede zakonitosti novega zakona v zvezi s politiko do drog zaradi varstva osebnih podatkov poslanca (sic!), Evropsko sodišče za človekove pravice pa je odločilo, da takšna odločitev predstavlja kršitev 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker zavrnitev dostopa do informacije, ki je ključnega pomena za javno razpravo in organ z njo razpolaga, predstavlja kršitev pravice do svobode izražanja in informacij. Z mednarodnega vidika razvoja te pravice je potrebno omeniti še novembra 2008 sprejeto Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, ki kot prvi mednarodni instrument s tega področja postavlja minimalne standarde pri uresničevanju pravice dostopa do informacij javnega značaja kot temeljne človekove pravice. Slovenija, ki se je ves čas aktivno zavzemala za sprejem čim bolj napredne konvencije in tako poleg skandinavskih držav ohranila vodilno vlogo na tem področju, je letos junija, v času ko predseduje Odboru ministrov Sveta Evrope, postala ena izmed prvih podpisnic te konvencije. S tem dejanjem je k podpisu spodbudila tudi druge države z namenom, da bi konvencija čim prej stopila v veljavo.
Po oceni Informacijskega pooblaščenca v Sloveniji področje dostopa do informacij javnega značaja dosega višje standarde, kot jih določa Konvencija Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. To materijo ureja leta 2003 sprejet Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, na podlagi katerega se je do danes izoblikovala bogata praksa tako pri organih, zavezanih za posredovanje informacij javnega značaj, kot tudi pri Informacijskem pooblaščencu, kot pritožbenem organu, ki je bil ustanovljen septembra 2003.
Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da pri organih, zavezanih posredovati informacije javnega značaja, prevladuje dobra praksa, kljub temu pa v preteklem letu ni mogoče spregledati nekaterih ponavljajočih se pomanjkljivosti. Da bi bilo takšnih pomanjkljivosti v prihodnje čim manj, Informacijski pooblaščenec ob svetovnem dnevu pravice vedeti svetuje organom, da aktivno delujejo s ciljem uresničevanja načela transparentnosti in predvsem:
1. sami, brez zahteve prosilcev, informacije javnega značaja v čim večjem obsegu posredujejo v svetovni splet, zaradi česar se bo število zahtev za posredovanje informacij javnega značaja zmanjšalo, saj bodo prosilci do njih preko spleta dostopali neposredno;
2. spoštujejo načelo pomoči prava neuki stranki in prosilcem pomagajo pri sestavi in dopolnitvi zahteve za posredovanje informacij javnega značaja - takšen način dela namreč lahko obseg zahtevanih dokumentov precej zmanjša, saj prosilci s pomočjo organa lahko natančno ugotovijo, kje točno se nahajajo iskane informacije in zato svoje zahteve ustrezno zožijo;
3. pri zavrnitvi zahteve za posredovanje informacij javnega značaja ne zatrjujejo obstoja izjem od prostega dostopa zgolj na splošno, temveč le-te v obrazložitvi odločbe konkretno utemeljijo, zaradi česar bodo prosilci odločitev organa bolje razumeli in jo tudi lažje sprejeli ter posledično vlagali manj pritožb;
4. pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja vedno upoštevajo vodilo, da mora višina stroškov dostopa ostati najnižja možna oziroma ne sme nesorazmerno ovirati dostopa do informacij javnega značaja, saj gre pri tem za opravljanje javnopravnih nalog in ne storitev na trgu, za katere bi bili prosilcem upravičeni zaračunavati.
Apel pa velja tudi javnosti, naj seveda čim bolj in čim večkrat gleda pod prste organom javnega sektorja, le tako bo pravica vedeti imela vrednost v praksi. Transparentnost namreč zmanjšuje stopnjo korupcije in povečuje odgovornost tistih, ki vladajo.
Ruski borec za transparentnost Ivan Pavlov je ob neki priložnosti dejal:
»Človekove pravice so kot mišice, če jih ne uporabljamo, atrofirajo.«
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka