Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov podpisalo prvih 12 držav, tudi Slovenija
+ -
Ljubljana, 18. 6. 2009
Sporočilo za javnost
Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov podpisalo prvih 12 držav, med njimi tudi Slovenija
12 evropskih držav – Belgija, Estonija, Finska, Gruzija, Madžarska, Litva, Makedonija, Črna Gora, Norveška, Srbija, Slovenija in Švedska – je danes, na srečanju pravosodnih ministrov v Tromsu na Norveškem podpisalo prvo konvencijo o dostopu do javnih informacij »Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov«.
Konvencija postavlja minimalne standarde glede pravice posameznikov do dostopa do uradnih dokumentov, ki bo tako po uspešnih ratifikacijah v članicah Sveta Evrope postala tudi mednarodno priznana temeljna človekova pravica. Konvencija uradne dokumente široko definira kot vse informacije, ki so v posesti javnih institucij, v kakršni koli obliki. Pravico do dostopa do teh dokumentov imajo vsi posamezniki, brez pogoja, da izkažejo poseben interes. Konvencija prav tako določa, da morata biti vloga za dostop do informacij in zgolj vpogled v dokumente brezplačna, in določa dokaj ozek nabor izjem.
Slovenija je v procesu nastajanja in podpisa Konvencije igrala vodilno vlogo. Nataša Pirc Musar, slovenska Informacijska pooblaščenka, je kot strokovnjak v okviru skupine Sveta Evrope, ki je imela nalogo spisati Konvencijo, pri oblikovanju Konvencije aktivno sodelovala in vseskozi opozarjala na že znane standarde, ki zagotavljajo večjo transparentnost delovanja javnih organov.
Da Konvencija postane pravno zavezujoč mednarodni akt, jo mora ratificirati najmanj 10 držav in da je danes Konvencijo podpisalo in se tako zavezalo k postopku ratifikacije 12 članic, je dobra popotnica. Med preostalimi 35 članicami Sveta Evrope, ki Konvencije še niso podpisale, pa so recimo tudi Velika Britanija, Francija, Nemčija in Nizozemska, ki so imele predstavnike v skupini strokovnjakov Sveta Evrope. Eden njihovih argumentov v postopku pisanja Konvencije je bil tudi ta, da mora Konvencija biti zgolj skupek nekih minimalnih standardov, da je tako možnost, da bo Konvencijo ratificiralo več držav, večja. Vse te države so bile prisotne na srečanju pravosodnih ministrov, pa vendar Konvencije niso podpisale. Slovenija in ostalih 11 držav članic tako postavlja visok standard zavzemanja za temeljno človekovo pravico do dostopa do informacij javnega značaja in daje dober zgled ostalim članicam Sveta Evrope, ki bodo svojo zavezanost človekovim pravicam morale še izkazati. Slovenija tako ohranja poleg skandinavskih držav vodilno vlogo na področju te temeljne človekove pravice in je država, ki je že dala Konvencijo v načrt dela v Državni zbor. Kot predsedujoča Svetu Evrope bo tako Konvencijo kot vse kaže ratificirala prva in dala pozitiven zgled ostalim državam članicam.
Alenka Jerše
Generalna sekretarka Informacijskega pooblaščenca RS