Informacijski pooblaščenec objavil Letno poročilo za leto 2008
+ -Informacijski pooblaščenec mora vsako leto do 31. 5. pripraviti poročilo o svojem delu za minulo leto in ga posredovati Državnemu zboru Republike Slovenije. Državni zbor je letno poročilo za leto 2008 prejel danes. Letošnje poročilo je tretje in z veseljem ugo¬tavljamo, da je raven spoštovanja in poznavanja obeh pravic, tako varstva osebnih podatkov kot prostega dostopa do informacij javnega značaja, vsako leto višja, Informacijski pooblaščenec pa se sooča tudi s številnimi novimi izzivi.
Področje varstva osebnih podatkov:
Informacijski pooblaščenec se je v inšpekcijskih zadevah in v zahtevah za mnenja na področju varstva osebnih podatkov v preteklem letu srečeval s kompleksnejšimi in zahtevnejšimi izzivi varstva informacijske zasebnosti, na katere so nas opozorili posamezniki ali mediji. Lani je obravnaval mnogo zapletenih in tudi medijsko odmevnih primerov, povezanih z varstvom osebnih podatkov na delovnem mestu. Veliko pozornosti je zato namenil vprašanju pričakovane zasebnosti delavca na delovnem mestu, zlasti zasebnosti pri uporabi službene elektronske pošte, službenih telefonov ter službenih računalnikov, ki jih zaposleni v omejenem obsegu uporabljajo tudi v zasebne namene. Glede na to, da je področje zasebnosti na delovnem mestu pravno podnormirano, Informacijski pooblaščenec meni, da bi bilo treba v bližnji prihodnosti zato sprejeti zakon o zasebnosti na delovnem mestu, ki bi natančno določil pristojnosti delodajalcev in pravice delavcev.
Tudi ogromno vprašanj, ki jih Pooblaščenec dobi od posameznikov in tudi upravljavcev, se je nanašalo prav na področje obdelave osebnih podatkov na delovnem mestu. V lanskem letu smo izdelali 101 mnenje s tega področja (sledijo področje zdravstvenih osebnih podatkov (83), uradni postopki – sodni, upravni in policijski postopki (60), telekomunikacije in elektronska pošta (52), video - in avdionadzor (47), svetovni splet (45), posredovanje osebnih podatkov med upravljavci (42), šolstvo in vrtci (38), bančništvo (38), pridobivanje osebnih podatkov iz zbirk (35), zavarovanje osebnih podatkov (29), vpogled v lastne osebne podatke (22)).
Informacijski pooblaščenec je leta 2008 vodil 635 zadev zaradi suma kršitev določb zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP), 256 v javnem in 379 v zasebnem sektorju. Zoper pravne osebe javnega sektorja je prejel 192 prijav, 64 postopkov je uvedel po uradni dolžnosti, medtem ko je zoper zasebni sektor prejel 310 prijav, 69 postopkov pa je uvedel po uradni dolžnosti. Število prijav in pritožb zaradi suma kršitev določb ZVOP se v primerjavi s statističnimi podatki iz preteklih let še vedno hitro povečuje.
Največ sumov kršitev določb ZVOP je bilo zaradi: nezakonitega zbiranja oziroma zahtevanja osebnih podatkov (183), posredovanja osebnih podatkov nepooblaščenim uporabnikom (117), nezakonite objave osebnih podatkov, npr. na oglasnih deskah večstanovanjskih stavb, v medijih (63), nezakonitega izvajanja videonadzora (46), zlorabe osebnih podatkov za namene neposrednega trženja (29), neustreznega zavarovanja osebnih podatkov (31). Po opravljenem inšpekcijskem pregledu ali po prejemu pisnega pojasnila zavezanca je bilo v 150 primerih ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve. Zaradi ugotovljenih kršitev je bilo uvedenih 279 postopkov o prekršku, 49 postopkov zoper pravne osebe javnega sektorja in 78 postopkov zoper pravne osebe zasebnega sektorja ter 155 postopkov zoper fizične osebe oziroma posameznike.
Dostop do informacij javnega značaja:
Informacijski pooblaščenec je v preteklem letu tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja izdal bistveno več odločb kot leto dni pred tem (leta 2007 jih je izdal 82, leta 2008 pa 129). Pri tem se je srečeval s pritožbenimi zadevami, ki so vse obsežnejše in zahtevnejše. Informacijski pooblaščenec ob tem ugotavlja, da se organi zavezanci še vedno prepogosto samo pavšalno sklicujejo na obstoj določene izjeme, iz obrazložitve odločbe pa konkretna utemeljitev, zakaj gre za izjemo, ni razvidna.
V preteklem letu je bilo mogoče znova zaznati veliko povišanje zaračunanih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja. V zvezi s tem Informacijski pooblaščenec poudarja, da morajo stroški dostopa do informacij javnega značaja ostati najnižji možni in ne smejo nesorazmerno ovirati dostopa do teh informacij. Opozoriti je treba tudi na zaračunavanje stroškov dela, ki po zakonu ne sodijo med materialne stroške. Ministrstvu za javno upravo zato priporočamo, da ne potrjuje stroškovnikov zavezancev, ki vsebujejo možnost zaračunavanja na primer urne postavke javnega uslužbenca, ki išče določene dokumente ali jih fotokopira. Nedopustno je, da mora prosilec za 20 strani dokumentov plačati 300 evrov, ker mu je zavezanec zaračunal 30 ur dela za fotokopiranje, in to urne postanke univerzitetno izobraženega uslužbenca in ne na primer administratorja.
Glede na splošni vtis o ravnanju organov zavezancev na področju dostopa do informacij javnega značaja lahko zaključimo, da je bil začetni premik v miselnosti brez dvoma narejen. Dobro prakso, ki se je že uveljavila pri nekaterih organih zavezancih, pa bo v prihodnje treba razširiti.
Informacijski pooblaščenec je leta 2008 precej pozornosti namenil tudi preventivnemu delovanju, zato so resnično razveseljivi rezultati javnomnenjske raziskave Evrobarometer o zaznavanju, stališčih in pogledih državljanov vseh 27 držav članic Evropske unije na varstvo osebnih podatkov ter o dojemanju le-tega upravljavcev osebnih podatkov: Slovenija se po poznavanju problematike na večini merjenih področij uvršča v sam vrh Evropske unije.
Celotno Letno poročilo lahko najdete na spletni strani:
http://www.ip-rs.si/publikacije/porocila/
Alenka Jerše
Generalna sekretarka Informacijskega pooblaščenca