Velik korak ESČP v smeri priznavanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja
+ -Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 14. aprila 2009 izdalo pomembno sodbo s področja transparentnosti in javnih informacij, v kateri je odločilo, da predstavlja zavrnitev dostopa do informacije, ki je ključnega pomena za javno razpravo in organ z njo razpolaga, kršitev pravice do svobode izražanja in informacij.
Madžarska nevladna skupina za spodbujanje političnih pravic in svoboščin (ang. Hungarian Civil Liberties Union; HCLU) je septembra 2004 na madžarsko ustavno sodišče naslovila zahtevo za dostop do zahteve za presojo ustavnosti poslanca madžarskega parlamenta glede zakonitosti novega zakona v zvezi s politiko do drog. Poslanec je namreč skladno s svojo ustavno pravico sprožil postopek za oceno ustavnosti novega zakona in v ta namen vložil zahtevo za revizijo zakona pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče je zahtevo za dostop do poslančeve pobude zavrnilo zaradi pravice do varstva osebnih podatkov poslanca, do katerih naj tretje osebe ne bi smele imeti dostopa brez osebne privolitve omenjenega poslanca.ESČP je v sodbi št. 37374/05, HCLU v. Hungary, ugotovilo, da zavrnitev zahteve za dostop do zahteve za presojo ustavnosti predstavlja kršitev 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je zapisalo, da države ne smejo dopuščati arbitrarnih omejitev človekovih pravic (v konkretnem primeru svobode izražanja), s katerimi bi države lahko izvajale katero od oblik cenzure. Sodišče je zavzelo trdno stališče, da z zavračanjem dostopa do tako pomembnih informacij javnega značaja država s svojo močjo cenzure in monopola nad informacijami onemogoča nadzor nad državnimi institucijami s strani medijev in združenj civilne družbe kot »čuvajev« temeljnih človekovih pravic. Zbiranje dokumentov je po mnenju ESČP osnovna pripravljalna faza pri novinarskem delu, zaščitena s svobodo medijev. Tokrat pa je ESČP poskrbelo tudi za pomemben zasuk v svoji dosedanji praksi, tako da je priznalo, da uresničevanje nadzorne funkcije ni omejeno zgolj na medije in poklicne novinarje; v konkretnem primeru je javno razpravo pripravljala namreč nevladna organizacija, ki se ukvarja s spodbujanjem človekovih pravic, med drugim tudi s svobodo informiranja. Z dostopom do informacij javnega značaja bi torej po mnenju ESČP tudi nevladne organizacije prispevale k možnosti informirane javne razprave, ki je ključnega pomena za razvoj in stabilnost demokratične družbe.
ESČP je sodbo zaključilo z besedami, da bi bila zavrnitev dostopa do mnenja javnih oseb o zadevah, ki so v interesu javnosti, »usodna za svobodo izražanja«.Sodba HCLU v. Hungary v angleščini je dostopna na naslednji povezavi: http://cmiskp.echr.coe.int/tkp197/view.asp?item=1&portal=hbkm&action=html&highlight=37374/05&sessionid=22370727&skin=hudoc-enSporočilo za javnost nevladne organizacije Access Info Europe: http://www.access-info.org/