Informacija, ki je namenjena objavi v medijih, ne more imeti statusa zasebne komunikacije

27.03.2009

Ker gre za zanimivo pravno vprašanje, ki se dotika tudi medijskega prava in prijave proti državnemu organu, vam v nadaljevanju pojasnjujemo našo nedavno odločitev v zvezi s prijavo urednika revije Reporter Silvestra Šurle zoper Informacijskega pooblaščenca glede objave vsebine novinarskega vprašanja, ki ga je imenovani po elektronski pošti posredoval na uradni naslov Informacijskega pooblaščenca. Pojasnjujemo, da državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov v konkretnem primeru ni ugotovil kršitev. V obravnavanem primeru je šlo za objavo elektronskega pisma z novinarskimi vprašanji, ki je bilo naslovljeno na gp.ip@ip-rs.si, ki je uradni službeni elektronski naslov Informacijskega pooblaščenca, kamor fizične in pravne osebe pošiljajo elektronsko pošto, povezano z delovnim področjem Informacijskega pooblaščenca. Ime in priimek ter službeni elektronski naslov novinarja, ki je postavil vprašanja, v konkretnem primeru ne predstavlja varovanega osebnega podatka, saj je novinar nastopal v funkciji izvajanja dela, njegovo osebno ime pa je tudi javno objavljeno (razkrito) na spletni strani revije. Z objavo njegovega elektronskega naslova tako ni bila kršena njegova  zasebnost in dostojanstvo. Državni nadzornik je obenem ugotovil, da je elektronsko pismo vsebovalo novinarska vprašanja, ki niso bila osebne narave, saj so se nanašala na delo Informacijskega pooblaščenca. Prav tako poudarjamo, da vsebina pisne komunikacije, ki je namenjena javni objavi v medijih, že po naravi stvari ne more biti varovana kot zasebna komunikacija.  Celotno obvestilo si lahko preberete na:http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/razno/S._Surla-obvestilo_o_neuvedbi_postopka.pdf
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka