Tretja evropska konferenca informacijskih pooblaščencev
+ -Tretja evropska konferenca informacijskih pooblaščencev
»Perspektive za transparentnost v Evropi«
Podelitev nagrade: »Transparentnost, da prosim!«
5. rojstni dan Informacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec 29. septembra 2008 gosti pooblaščence iz evropskih držav, ki bodo na Tretji evropski konferenci informacijskih pooblaščencev izmenjali izkušnje in se posvetili vprašanjem učinkovitega, predvsem pa hitrega izvajanja pravice dostopa do informacij javnega značaja v praksi. Informacijski pooblaščenec bo ob tej priložnosti in peti obletnici svojega delovanja ter Zakona o dostopu do informacij javnega značaja podelil nagrado, ki smo jo poimenovali »Transparentnost, da prosim!«. Nagrado bodo za svoj pomemben prispevek k razvoju tega področja v Sloveniji in v Evropi v petih letih obstoja Informacijskega pooblaščenca prejeli: dr. Gregor Virant, minister za javno upravo Republike Slovenije, dr. Pavel Gantar, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in nekdanji minister za informacijsko družbo, Helen Darbishire, izvršna direktorica Access Info Europe. Konferenco bo s slavnostnim nagovorom odprl Predsednik Republike Slovenije Dr. Danilo Türk.
Petletnica Informacijskega pooblaščenca RS sovpada s pomembnim mejnikom v razvoju dostopa do informacij javnega značaja: z dnevom pravice vedeti, ki ga od leta 2002 praznujemo 28. septembra in zaznamuje načelo odprtosti in transparentnosti po vsem svetu.
V luči mednarodnih dejavnikov, kot so skorajšnji sprejem Konvencije o dostopu do uradnih dokumentov v okviru Sveta Evrope in nameravane spremembe Uredbe 1049/2001 v okviru EU je nujna konstruktivna izmenjava mnenj in izoblikovanje stališč s strani informacijskih pooblaščencev kot neodvisnih in nepristranskih varuhov te temeljne človekove pravice.
Slovenija se v te razprave aktivno vključuje in si prizadeva za razvoj te pravice v dobro posameznikov. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja je začel veljati 22. 3. 2003, 1. 9. 2003 pa je v Republiki Sloveniji začel delovati pritožbeni organ za posredovanje informacij javnega značaja. Takrat se je imenoval Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja; s prevzemom pristojnosti nad varstvom osebnih podatkov pa se je v začetku leta 2006 preimenoval v Informacijskega pooblaščenca.
V tem času je v Sloveniji nastala bogata praksa pri vseh organih, ki so zavezani za posredovanje informacij in tudi pri Informacijskem pooblaščencu. Ta skladno z vlogo, ki jo v vseh državah igrajo informacijski pooblaščenci kot varuhi pravice dostopa do informacij javnega značaja, spodbuja pravilno in zakonito, pa tudi čim bolj učinkovito in prosilcu naklonjeno praktično uporabo dostopa do informacij javnega značaja. Bodoča konvencija, ki bo prvi mednarodno zavezujoč akt s področja dostopa do javnih informacij, ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki lahko resno ogrozijo razvoj te pravice v Evropi in po svetu.
Zaskrbljujoče je, da tekst obstoječe konvencije
1. Ne predvideva jasnega splošnega jamstva pravice do prostega dostopa do uradnih dokumentov in načela javnosti.
2. Ne vključuje v okvir pravice do dostopa do uradnih dokumentov tudi dokumentov, ki jih imajo organi zakonodajne veje oblasti.
3. Ne vključuje v okvir pravice do dostopa do uradnih dokumentov tudi dokumentov, ki jih imajo organi sodne veje oblasti.
4. Ne vključuje v okvir pravice do dostopa do uradnih dokumentov zasebnih organov, ki izvajajo javne funkcije ali upravljajo z javnimi sredstvi.
5. Ne zahteva od držav, da določijo skrajni rok, v katerem morajo biti zahteve obravnavane.
6. Ne zagotavlja, da bi moral imeti prosilec v primeru, ko se zahteva za dostop do informacije zavrne, možnost dostopa do pritožbenega telesa s pristojnostjo odrediti javnim organom razkritje uradnih dokumentov.
7. Ne opredeljuje, katera določila konvencije so lahko predmet pridržka.
Slovenija ima danes v zakonu že višje standarde in ji okleščena določila iz konvencije ne predstavljajo nobenih težav.
Kratka obrazložitev nagrad
Dr. Gantar je kot tedanji minister za informacijsko družbo predlagal Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, aktivno sodeloval pri njegovem oblikovanju in se kot poslanec pri svojem poslanskem delu zavzemal za odprto in transparentno državno upravo. Brez zavzetosti gospoda Gantarja kot ministra Slovenija ne bi bila danes vzor mnogim državam po svetu, saj je zakon, ki je nastajal pod njegovim nadzorom že takrat bil moderen in je vseboval več kot le minimalne standarde s področja te temeljne človekove pravice.
Dr. Virant je v času svojega dela kot minister za javno upravo, v čigar pristojnost sodijo med drugim tudi spodbujevalne in razvojne naloge v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, s svojo zavzetostjo in podporo aktivno pripomogel k uveljavljanju te pravice v praksi. Leta 2005 je na predlog ministrstva, ki ga vodi, Državni zbor Republike Slovenije sprejel tudi novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki je uvedla test interesa javnosti in absolutno izjemo v prid odprtosti – namreč javnost vseh podatkov o porabi javnega denarja in podatkov o javnih uslužbencih, ki so vezani na njihovo delo v javnem sektorju. Minister Virant se je tudi aktivno vključil v nastajanje evropske konvencije, saj je v času nastajanja osnutka, ki bo v prihodnjih mesecih pred poslanci parlamenta Sveta Evrope, pozval vse zunanje ministre držav članic Sveta Evrope, da naj se zavzamejo za boljo zgledno in naprednejšo konvencijo.
Oba nagrajenca sta torej s svojim delovanjem pripomogla, da je Slovenija na tem področju cenjena kot država z zgledno ureditvijo in kot država, ki je vzor mnogim drugim, ki šele stopajo na pot transparentnosti.
Helen Darbishire je bila kot opazovalka dela skupine strokovnjakov aktivno vključena v pripravo Konvencije o dostopu do uradnih dokumentov, ki je v postopku sprejemanja v okviru Sveta Evrope. Vseskozi je z izjemnim poznavanjem in dobrimi argumenti opozarjala strokovnjake na pomanjkljivosti, ki jih vsebuje osnutek konvencije. Po vsem svetu je lobirala in še lobira za izboljšave. Hkrati je kot strokovnjakinja na področju dostopa do informacij javnega značaja aktivna že vrsto let in svoje znanje širi med nevladne organizacije in vlade po vsem svetu. Danes je izvršna direktorica nevladne
organizacije Access Info Europe, ki ima sedež v Madridu.
- slike s konference
- prezentacije
- vprašalnik, ki so ga izpolnili informacijski pooblaščenci o nacionalni ureditvi dostopa do javnih informacij.