Uvrščeni smo v evropski vrh - V Sloveniji smo tako posamezniki kot upravljavci po podatkih raziskave Eurobarometer dobro seznanjeni s pravicami s področja varstva osebnih podatkov
+ -
Informacijski pooblaščenec v okviru svojega delovanja precej pozornosti namenja preventivnemu delovanju, zlasti izobraževanju in osveščanju tako državljanov, kot oseb, ki so pri upravljavcih osebnih podatkov odgovorne za obdelavo osebnih podatkov. Zato smo z velikim zadovoljstvom sprejeli rezultate javnomnenjske raziskave (EUROBAROMETER) o zaznavanju, stališčih in pogledih državljanov v vseh 27-tih državah članicah glede varstva osebnih podatkov in dojemanja upravljavcev osebnih podatkov, ki jih je konec aprila objavila Evropska Unija. Rezultati namreč kažejo, da se Slovenija po poznavanju problematike uvršča pri večini merjenih področij v sam vrh EU.
Raziskovanje pri državljanih, ki je bilo izvedeno kot telefonsko anketiranje prek 27.000 naključno izbranih državljanov, starejših od 15 let, torej približno 1000 v posamezni državi, je zajemalo splošno mnenje in skrb o informacijski zasebnosti, zaupanje do upravljavcev zbirk osebnih podatkov, zavedanje o pravicah glede varstva osebnih podatkov, o nacionalnih organih za varstvo osebnih podatkov, o varnosti pri posredovanju osebnih podatkov prek interneta in uporabi varnostnih orodij ter stališče do omejitev pravic pri varstvu osebnih podatkov zaradi mednarodnega terorizma.
Raziskovanje med upravljavci zbirk osebnih podatkov pa je bila opravljeno pri 4835 subjektih, in sicer med 100 in 300 v posamezni državi, odvisno od velikosti države. Upravljavce so spraševali, kako dojemajo nacionalno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, zanimala jih je interna praksa upravljavcev v zvezi z varstvom in posredovanjem osebnih podatkov ter neposredne izkušnje s politiko zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Prizadevanje Informacijskega pooblaščenca, da posebno pozornost pri svojem delovanju posveti občutljivim osebnim podatkom in javnost sproti obvešča o primerih kršitev ter jo na ta način osvešča o pomenu varovanja občutljivih osebnih podatkov, se je izkazalo kot uspešno, saj podatki Eurobarometra kažejo, da se slovenski državljani kar najbolje v EU zavedajo posebnega pomena varstva občutljivih osebnih podatkov.
Slovenski državljani so se izkazali kot zelo dobro informirani tudi v zvezi z drugimi pravicami, ki se nanašajo na podatkovno zasebnost. Na visokem drugem mestu je Slovenija s 87% (za Romunijo) glede zavedanja o dolžnostih upravljavcev osebnih podatkov do informiranja posameznikov o obdelavi in namenu obdelave osebnih podatkov, glede zavedanja o osebni privolitvi, podani za obdelavo osebnih podatkov (za Latvijo) in pravici posameznika do dopolnitve, popravka oz. blokiranja (za Estonijo).
Na tretjem mestu v EU (za Madžari in Finci) so slovenski državljani glede poznavanja pravice do prenehanja obdelave osebnih podatkov za določene namene in pravici do odškodnine za nezakonito obdelavo osebnih podatkov (za Latvijo in Francijo). Slovenija zelo prednjači tudi pri pogostosti stikov z nacionalnim organom za varstvo osebnih podatkov, torej Informacijskim pooblaščencem, pri čemer je z 32 % na tretjem mestu v EU (za Italijo in Malto). Večina upravljavcev osebnih podatkov pri njem išče nasvete ali uradne potrditve, kar pomeni, da je Informacijski pooblaščenec dostopen organ, ki mu upravljavci zaupajo in se nanj pogosto obrnejo za nasvet.
Informacijski pooblaščenec vidi rezultate svojega dela tudi v uvrstitvi Slovenije na visoko mesto v EU glede razumevanja pomena varstva osebnih podatkov upravljavcev zbirk osebnih podatkov. Med upravljavci zbirk osebnih podatkov izstopa Slovenija z uvrstitvijo na 1. mesto pri seznanjenosti z zakonodajo (48 % upravljavcev je z njo dobro seznanjenih) glede na nizko povprečje EU, kjer je le 13 % upravljavcev osebnih podatkov dobro seznanjenih. Na zadnjem mestu je Francija, kjer je le 2% vprašanih upravljavcev dobro seznanjenih z zakonodajo.
Upravljavci v Sloveniji imajo najvišje mnenje v EU tudi o ravni ustreznosti varstva osebnih podatkov državljanov v nacionalni zakonodaji (56 % vprašanih meni, da je raven varstva visoka in 36 %, da je srednja) ter glede tega, da obstoječa zakonodaja najbolje ustreza naraščajočemu obsegu osebnih podatkov.
Zanimive so tudi nekatere druge ugotovitve Eurobarometra:
• primerjave med državljani Evropske unije in Slovenije kažejo, da večino (dve tretjini) državljanov tako Evropske Unije kot Slovenije skrbi, kako razni upravljavci ravnajo z njihovimi osebnimi podatki. Prav tako so državljani EU in Slovenije izkazali precejšnje zaupanje v zdravstvene službe in zdravnike, policijo, socialno zavarovanje, davčne organe. Oboji zaupajo tudi lokalnim oblastem, bankam in drugim finančnim ustanovam. V Sloveniji državljani precej bolj od ostalih Evropejcev zaupajo zavarovalnicam in družbam, ki izdajajo kreditne kartice (s 75 % zaupanjem smo celo na drugem mestu, za Finci). V enakem deležu kot povprečno v EU (63 %), zaupajo v Sloveniji delodajalcem. Zanimivo pa je, da so se na repu zaupanja v EU poleg tistih kreditodajalcev, ki niso banke, organizacij, ki se ukvarjajo s tržnimi in mnenjskimi raziskavami, potovalnih agencij in pošte, znašle tudi neprofitne organizacije, pri čemer tudi Slovenija ne odstopa bistveno od povprečja;
• zelo visoko je mnenje v Sloveniji o tem, da so osebni podatki v državi ustrezno varovani: tako meni namreč 65 % vprašanih, da niso ustrezno varovani, pa jih meni 32 %, s čimer je Slovenija glede mnenja o ustreznosti varovanja osebnih podatkov na visokem 4. mestu v EU ;
• Slovenija ne odstopa bistveno od povprečja EU po deležu zaskrbljenih glede uporabe osebnih podatkov na internetu. Glede varnosti osebnih podatkov na internetu je skeptičnih kar 82 % Evropejcev. Še višje je nezaupanje v Sloveniji (86 %), internetu zaupa le 10 % Slovencev. Samo 42 % državljanov EU pozna varnostna orodja ali tehnologijo (Slovenija 47 %), od teh jih le dobra polovica tudi uporablja, večinoma zaradi nezaupanja ali nepoznavanja uporabe;
• boj proti terorizmu se sicer zdi večini državljanov EU opravičljiv razlog za omejitve informacijske zasebnosti, vendar ne brezpogojno – omejitve naj bi se nanašale le na osumljene, ki naj bodo deležni sodnega ali podobnega nadzora. Najbolj se državljani EU strinjajo z omejitvami v zvezi z letalskimi poleti (82 %), manj z nadzorom interneta (75 %). Med slovenskimi in irskimi državljani je največ nasprotovanja nadzoru uporabe interneta (30% in 31%) in nadzorovanju telefonskih klicev (41% in 50%), medtem ko jih v EU povprečno nasprotuje temu le 25% vprašanih.
• v visokem deležu (51 %) se upravljavci osebnih podatkov v Sloveniji strinjajo, da so nekatere določbe zakona o varstvu osebnih podatkov prestroge (EU 35 %). V okviru EU povprečja upravljavci v Sloveniji menijo, da je nacionalna zakonodaja dovolj usklajena, da omogoča pretok podatkov v EU, le malo pa jih meni, da se ta zakonodaja izvaja strožje kot drugje v EU.
http://ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm
Data Protection in the European Union - Citizens' Perceptions - Analytical
Report
http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_225_en.pdf
Data Protection in the European Union - Data Controllers' Perceptions -
Analytical Report
http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_226_en.pdf