Informacijski pooblaščenec ukrepal proti županu občine Borovnica in odvetniku Dolesu - Sodišče potrdilo odločbo Informacijskega pooblaščenca v zadevi Direkt
+ -INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC UKREPAL PROTI ŽUPANU OBČINE BOROVNICA IN ODVETNIKU DOLESUSODIŠČE POTRDILO ODLOČBO INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA V ZADEVI DIREKTInformacijski pooblaščenec je v mesecu marcu prejel več prijav, da je skupina občanov Borovnice županu Andreju Ocepku dne 10.3.2008 osebno predala Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, ki jo je podpisalo 420 podpisnikov, ti pa so takoj naslednji dan prejeli pismo – odškodninski zahtevek, ki ga je v imenu družbe Orbital d.o.o., Ljubljana, poslal pooblaščeni odvetnik Andrej Doles iz Domžal. Glede na zanimanje medijev v zvezi s to zadevo posredujemo nekaj informacij, saj je postopek pred Informacijskim pooblaščencem zaključen. Državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu je zato dne 21.3.2008 opravil inšpekcijski nadzor v prostorih Občine Borovnica, katerega namen je bilo ugotoviti, ali je župan utemeljeno posredoval, odvetnik pa pridobil in nato naprej uporabil osebne podatke volivcev, ki so podprli Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega občinskega referenduma o Odloku o OPPN za del območja B1S/17 »Ob Borovniščici« v Borovnici. Občani so županu na sedežu občine pobudo osebno predali, tej pa je bil priložen tudi seznam, na katerem so bili na 52 straneh navedeni osebni podatki 420 volivcev, ki so pobudo s svojim podpisom podprli. Pri županu se je še istega dne oglasil odvetnik Andrej Doles iz Domžal kot pooblaščeni odvetnik družbe Orbital d.o.o., Ljubljana in od njega zahteval fotokopijo pobude oz. zahteve za izvedbo referenduma. Odvetnik je tako od župana poleg pobude prejel tudi 52 strani dolg seznam, na katerem so bili navedeni osebni podatki 420 volivcev, ki so podprli pobudo, in sicer njihovo ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega bivališča in podpis.Odvetnik je nato vsem podpisnikom pobude še isti dan po pošti na njihove domače naslove poslal dopis, s katerim jih je seznanil z odškodninskim zahtevkom zoper njih ter jih pozval, da takoj prekličejo podpis na pobudi, saj bo v nasprotnem primeru zoper njih na pristojnem sodišču vložil odškodninski zahtevek. Podjetju Orbital d.o.o. naj bi podpisniki povzročali poslovno škodo, saj so s podpisom pobude zadržali objavo občinskega odloka, ki bi podjetju omogočil nameravano gradnjo na območju občine.
Informacijski pooblaščenec je presodil, da župan in odvetnik nimata ustrezne pravne podlage, ki bi ju pooblaščala, da bi osebne podatke volivcev - podpisnikov pobude, posredovala oziroma pridobivala in uporabljala. Zakon o odvetništvu odvetnikom nikakor ne daje generalnega pooblastila za pridobivanje in uporabo vseh osebnih podatkov. Odvetnik nima pravice zahtevati posredovanja, kadar gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi taksativno določa organe, katerim so osebni podatki volivcev s seznama zaupani oziroma se z osebnimi podatki volivcev lahko seznanijo. Ker je torej v zakonu natančno določeno, katerim pooblaščenim organom so dostopni osebni podatki volivcev s seznama, ki podprejo pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma ter ker so ti organi dobljene osebne podatke dolžni varovati kot zaupne, kršitelj kot odvetnik skladno z določbo Zakona o odvetništvu ni bil upravičen pridobiti in uporabljati osebnih podatkov volivcev s seznama. Odvetnik je bil torej upravičen pridobiti zgolj kopijo pobude volivcem s prvo podpisanim pobudnikom, ni pa bil upravičen pridobiti in uporabiti celotnega seznama z osebnimi podatki ostalih volivcev, ki so podprli pobudo. Namen zbiranja osebnih podatkov volivcev je zgolj ta, da se ugotovi, ali je pobudo podprlo zadostno število volivcev. Po ugotovitvi zadostnega števila podpisnikov, je namen zbiranja osebnih podatkov dosežen in se tako zbrani osebni podatki ne smejo uporabiti za noben drug namen. Pooblaščenec se je strinjal, da ima odvetnik oz. njegova stranka v obravnavani zadevi pravico biti obveščen o pobudi, ne more pa se strinjati s tem, da je zaradi zastopanja stranke z nasprotnim interesom zaradi tega upravičen do osebnih podatkov vseh volivcev s seznama, saj zoper volivce, ki v skladu z zakonom uveljavljajo svojo ustavno pravico do referenduma in ljudske iniciative, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni dopustno sprožati pravnih sredstev ter jih pod grožnjo odškodninske tožbe tudi ni dopustno pozivati, da odstopijo od uveljavljanja svojih pravic. O tem vprašanju sicer odločajo sodišča, a zgolj v podkrepitev dejstev Pooblaščenec dodaja, da če bi pristali na takšno tolmačenje, kot ga zagovarja odvetnik, bi torej vsak odvetnik lahko zahteval kar celoten seznam volilnih upravičencev (na občinski ali državni ravni) in jim na to po pošti pošiljal obvestila o vlaganju odškodninskih tožb, če se bodo volitev ali referenduma, ki njegovi stranki ne more prinesti ugodnih rezultatov, udeležili. Županu je bila zato z odločbo o prekršku izrečena globa v znesku 830 eurov, odvetniku pa v znesku 4.170 eurov. Kršitelja sta namreč brez podlage v zakonu ali osebni privolitvi obdelovala osebne podatke tistih volivcev, ki so pobudo podprli. Odločbi še nista pravnomočni, oba kršitelja pa sta vložila zahtevi za sodno varstvo.
V teh dneh pa je Informacijski pooblaščenec prejel sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi objave obdukcijskih zapisnikov umrlih deklet pred diskoteko Lipa. Naj spomnimo, da je Informacijski pooblaščenec junija 2006 zaradi nedopustne objave obdukcijskih zapisnikov z odločbo o prekršku izrekel globo časopisni hiši Dnevnik ter odgovornemu uredniku časopisa Direkt. V časopisu Direkt so bile nezakonito objavljene kopije obdukcijskih zapisnikov, na katerih so bili osebni podatki vseh treh žrtev. S takšno objavo so bili osebni podatki žrtev dani na razpolago širši javnosti oziroma vsem, ki jim je časopis Direkt prišel v roke. Obdukcijski zapisniki so vsebovali občutljive osebne podatke o zdravstvenem stanju pokojnih treh deklet. Sodišče je sledilo zaključku Informacijskega pooblaščenca, da pravica do svobode izražanja, ki obsega tudi svobodo tiska, ne more biti na škodo varstva osebnih podatkov, saj nobena pravica ni absolutna, pač pa se vedno omejuje z drugo pravico. Pravica do varstva osebnih podatkov je torej prevladala nad pravico do svobode izražanja oziroma svobode tiska. Dnevniku je bila izrečena globa v znesku 4172 eurov, odgovornemu uredniku Direkta pa 843 eurov. Zoper odločbo o prekršku sta oba kršitelja vložila zahtevo za sodno varstvo, katerima pa Okrajno sodišče v Ljubljani ni sledilo in je v celoti potrdilo odločbo Informacijskega pooblaščenca, ki je s tem postala pravnomočna. Nataša Pirc MusarInformacijska pooblaščenka