Prvi poskus političnega pritiska na delo pooblaščenca
+ -Poslanec SDS Miro Petek je 7.3.2008 javnosti posredoval sporočilo za javnost, v katerem je zapisal svoje poglede na delo Informacijskega pooblaščenca v zvezi z ustavno zahtevo o zakonu o SOVA.Informacijski pooblaščenec opozarja, da predstavlja vodenje inšpekcijskih postopkov zaradi nadzora nad pravilnim in zakonitim izvajanjem Zakona o varstvu osebnih podatkov ter drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, njegovo z zakonom določeno pristojnost. Informacijski pooblaščenec ja zadolžen tudi za dostop do informacij javnega značaja, ki je prav tako po ustavi temeljna človekova pravica. Prav tako je v pristojnosti Informacijskega pooblaščenca, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti vseh tistih določb, ob katerih se postavi dvom v njihovo skladnost z Ustavo v zvezi s postopkom na obeh pooblaščenčevih področjih, ki ga Informacijski pooblaščenec vodi. Pristojnost vsakega državnega organa pa ne pomeni zgolj njegove pravice, da izvaja svoja pooblastila v skladu z zakonom, temveč predvsem njegovo dolžnost, da izvaja zakonska pooblastila. Oznako političnih odločitev je delovanju Informacijskega pooblaščenca seveda prisodila politika sama, ki pri tem očitno spregleda dejstvo, da je Informacijski pooblaščenec samostojen in neodvisen državni organ. Neodvisnost Informacijskega pooblaščenca zlasti pri izvajanju nadzora nad varstvom osebnih podatkov zahteva Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Neodvisnost in samostojnost Informacijskega pooblaščenca se odraža v več vidikih. Po eni strani govorimo o personalni neodvisnosti, ki se kaže v postopku imenovanja ali izvolitve, trajanja mandata in razlogov za predčasno razrešitev njegovega predstojnika, v institucionalnem vidiku, da Informacijski pooblaščenec ne sprejema navodil drugega organa, zlasti pa v funkcionalnem vidiku, ki se zrcali v temeljni zahtevi, da je Informacijski pooblaščenec pri izvajanju pooblastil omejen le z Ustavo in zakoni. Iz tega razloga so očitki o morebitni politični motiviranosti Informacijskega pooblaščenca pri izvajanju zakonskih pooblastil irelevantni in odražajo temeljno nerazumevanje vloge in nalog Informacijskega pooblaščenca, s tem pa tudi temeljne človekove pravice, pravice do zasebnosti. Ob tem poudarjamo, da Informacijski pooblaščenec deluje za vse ljudi kot varuh pravice do t.i. informacijske zasebnosti oz. varstva osebnih podatkov, ki zagotavlja to pravico vsem posameznikom, torej fizičnim osebam, ne oziraje se na njihovo politično pripadnost. Informacijski pooblaščenec bi povsem enako reagiral tako v inšpekcijskem postopku zoper MZZ kot pri vložitvi zahteve za oceno ustavnosti ZSOVA tudi ob morebitni drugačni politični sestavi oziroma barvi izvršilne veje oblasti, saj bi to bila njegova dolžnost. Po naravi stvari pa inšpekcijski nadzori nad izvajanjem predpisov o varstvu osebnih podatkov zoper upravljavce osebnih podatkov v javnem sektorju v večinski meri prizadevajo vsakokratno aktualno pozicijo, ne pa opozicije, zato so odzivi vseh tistih, ki se čutijo napadeni ali ogroženi z zakonitim delovanjem Informacijskega pooblaščenca, s tega vidika razumljivi, saj so prav oni trenutno upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki jih nadzira Informacijski pooblaščenec. Po naravi stvari je temu pač tako. Nemalokrat pa so na lokalnih nivojih našega nadzora deležni »vladajoči« druge politične strani, ki je na oblasti na državnem nivoju.V zvezi z očitki poslanca Mira Petka o nepravočasni reakciji, češ da informacijska pooblaščenka pred letom dni ni reagirala, pa naj spomnimo, da se je informacijska pooblaščenka ob takratnih dogodkih udeležila seje Komisije za človekove pravice v Državnem zboru, kamor so bili povabljeni predstavniki najpomembnejših institucij, tako državnih kot tudi nedržavnih, in tudi predstavniki političnih strank, članov te komisije. V takratni razpravi je predsednik Vrhovnega sodišča RS gospod Franc Testen izrazil svojo namero, da bo vložil zahtevo za oceno ustavnosti spornega 21. čl. ZSOVA, kar je tudi storil, vendar je Ustavno sodišče RS njegovo zahtevo iz formalnih razlogov zavrglo in (še) ni odločalo o vsebini zakona, kot napačno trdi g. Petek. Informacijski pooblaščenec je takrat jasno vsem prisotnim povedal, da bi to storil on, če ne bi predsednik Vrhovnega sodišča. Iz tega razloga Informacijski pooblaščenec ni vložil zahteve za oceno ustavnosti istega člena ZSOVA že takrat, saj je ocenil, da bi bila hkratna vložitev dveh zahtev za oceno ustavnosti iste zakonske določbe nepotrebna in neekonomična. Prav tako kot poslanec Petek, se tudi mi zavedamo občutljivosti vprašanja pooblastil SOVE, njenega pomena in vloge v pravni državi. Ta občutljivost do dela SOVA se odraža v dejstvu, da Informacijski pooblaščenec ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti ni zahteval zadržanja izvajanja tega člena, temveč je predlagal le prednostno reševanje te zahteve. SOVA torej lahko v tem obdobju dela nemoteno.Končno Informacijski pooblaščenec poudarja, da skrb za temeljne človekove pravice (tudi politikov ali pa predvsem njih, ker so na udaru političnih nasprotnikov - in naša zahteva gre v smer, da se kaj podobnega na po našem trdnem prepričanju ustavno trhlih temeljih tudi g. Janši in g. Sanaderju ne zgodi več) zahteva neumorno, vztrajno prizadevanje ter delo, ki se ne ozira na trenutne politične razmere. Iz tega razloga Informacijski pooblaščenec ni vezan na politično podporo nosilcev oblasti in ne pričakuje ne politične podpore pozicije in tudi ne opozicije, temveč gradi na strokovnih argumentih, ki bi morali pridobiti podporo zaradi svoje strokovne teže in prepričljivosti. Upamo, da so navedbe poslanca Petka le plod njegovega nepoznavanja ustroja pravnih pravil in da to ni uradno stališče vladajoče stranke. Na koncu pa poudarjamo, da je izjava poslanca Petka, da nekatere zadnje poteze pooblaščenke vzbujajo utemeljen sum močne politične instrumentaliziranosti, prvi poskus političnega pritiska na delo Pooblaščenca. Do sedaj takšnih pritiskov nismo bili še nikoli deležni. Ne glede na trenutne interese vladajočih strank ali opozicije pa ne bomo spremenili načina dela, temveč bomo še naprej delovali le strokovno in v imenu prava. Informacijski pooblaščenec