28. september - Svetovni dan pravice vedeti
+ -Sporočilo za javnost
Svetovni dan pravice vedeti se letos praznuje že petič zapored. Ta dan je obeležen s številnimi akcijami, pobudami, okroglimi mizami in drugimi aktivnostmi, ki po vsem svetu poudarjajo pomen pravice vedeti in dvigujejo družbeno zavest o pomenu te pravice.
28. september je bil izbran za dan pravice vedeti v Sofiji leta 2002, ko je bila ustanovljena Skupina zagovornikov te pravice - Freedom of Information Advocates Network in simbolizira globalno gibanje, usmerjeno k transparentnemu delovanju javnega sektorja. Odprto delovanje naj za javni sektor pomeni dolžnost, za vsakega posameznika pa pravico, da si pridobi informacije javnega značaja brez izkazovanja pravnega interesa. Namen te pravice je doseči čim boljšo informiranost o zadevah splošnega in javnega pomena in s tem dvigniti odgovornost javnega sektorja pri sprejemanju za družbo pomembnih odločitev.
Ena najvplivnejših nevladnih organizacij, Open Society Justice Initiative, je izoblikovala 10 načel, ki zaznamujejo pravico vedeti:
1. Dostop do informacij javnega značaja je pravica za vsakogar.
2. Dostop je pravilo – tajnost je izjema!
3. Pravica se nanaša na vse organe javnega sektorja.
4. Postaviti zahtevo za dostop do informacij naj bo preprosto, hitro in brezplačno.
5. Javni uslužbenci so dolžni pomagati prosilcem pri oblikovanju zahteve za dostop do informacij.
6. Zavrnitev dostopa do informacij mora biti obrazložena.
7. Javni interes ima prednost pred tajnostjo podatkov.
8. Vsakdo ima možnost izpodbijati odločitev, s katero mu je bil dostop zavrnjen.
9. Organi javnega sektorja morajo aktivno in samoiniciativno posredovati glavnino informacij javnega značaja.
10. Za varstvo pravice mora skrbeti neodvisen pritožbeni organ.
Slovenija je na dobri poti, da bo te cilje, ki si jih je zastavila s sprejemom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v letu 2003, uresničila in da bodo ti principi postali del običajne prakse.
Kljub temu Informacijski pooblaščenec opozarja na pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti.
Že vse od uveljavitve zakona je opaziti, da organi javnega sektorja prepogosto ne odgovorijo na zahteve za dostop do informacij v zakonitem roku in da pride do pojava t.i. molka organa.
Priporočamo, da osebe, ki so pri zavezanih organih pooblaščene za posredovanje informacij, poskrbijo zato, da se vse zahteve odgovorijo čim prej, nikakor pa ne izven zakonitega roka.
Še vedno je opaziti premalo dejaven odnos organov javnega sektorja do samoiniciativnega posredovanja informacij, tako da nimajo svojih spletnih strani, na katerih bi bile najpomembnejše informacije javnega značaja enostavno prosto dostopne; prav tako nimajo katalogov informacij javnega značaja, ki bi omogočali takojšen pregled seznama vseh informacij, s katerimi določen organ razpolaga. Tukaj ostajajo na potezi predvsem javni zavodi, kot na primer zdravstveni zavodi ter osnovne šole. Pogosto kljub obstoju spletne strani te ostajajo vsebinsko prazne, zato morajo zainteresirani posamezniki vložiti zahtevo za dostop. Takšen pristop ne omogoča napredka, ki bi se odražal v tem, da bi bil postopek z zahtevo za dostop do informacij zgolj sekundarnega značaja, ker bi bile najbolj iskane informacije že enostavno dostopne na svetovnem spletu.
Ob svetovnem dnevu pravice vedeti Pooblaščenec izraža tudi zaskrbljenost nad morebitnim omejevanjem pravice vedeti v prihodnosti. Ob pripravi predlogov zakonov se namreč pogosto opazijo poskusi, da bi se zaradi občutljivosti posameznih področnih informacij dodajale nove izjeme od prosto dostopnih informacij oziroma da drugi zakoni dostop do informacij popolnoma izključijo (na primer Zakon o trgu finančnih inštrumentov, Ur. l. RS, št. 67/07). S tem se posega in ruši vzpostavljen sistem transparentnosti in preglednosti nad izjemami po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, spregleda pa se smisel transparentnega delovanja, ki vodi tudi k večji učinkovitosti in sprejetosti dela v javnem sektorju. Predlagatelji predpisov in zakonodajalec ne bi smeli pozabili na to, kako pomembno prispeva pregledno in odprto delovanje javnega sektorja k splošnemu nivoju demokratičnosti v državi. Do sedaj pa je bilo Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za to področje v Vladi RS, pri skrbi za ohranjanje odprtega delovanja prizadevno in uspešno.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka