Informacijski pooblaščenec prejel odločbo Ustavnega sodišča o presoji ustavnosti Zakona o evidentiranju nepremičnin
+ -Ljubljana, 12. 7. 2007
Sporočilo za javnost
Informacijski pooblaščenec je danes prejel odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-464/06-13 z dne 5.7.2007, s katero je sodišče ugodilo zahtevi Informacijskega pooblaščenca v delu, ki se je nanašal na javnost registra nepremičnin in na fizične osebe (podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavca - njihovo osebno ime in EMŠO).
Pooblaščenec je z odločitvijo v tem delu zadovoljen, saj je bil to njegov največji očitek zakonodajalcu. Javnost registra nepremičnin bi zaradi objave osebnega imena posameznika ter EMŠO v povezavi z nepremičnino, dostopnega na svetovnem spletu, omogočala, da se zbrani osebni podatki uporabljajo za kakršenkoli namen, za kar je sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo. S tem je sodišče potrdilo, da bi z javno objavo registra posamezniku potencialno nastala nepopravljiva škoda.
Manj zadovoljen pa je Pooblaščenec z drugim delom odločbe, v katerem je sodišče ugotovilo, da so izpodbijane določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) v skladu z ustavo. Po preučitvi odločbe ugotavljamo, da je sodišče v tem delu izbralo zelo zadržano, konzervativno presojo ustavnosti tega zakona, ki vzpostavlja obsežno zbirko podatkov o nepremičninah, v katerih se nahaja tudi podatek o osebnem imenu in EMŠO. Postavilo se je na stališče, da gre za podatke o nepremičninah, ne pa za podatke o posamezniku, pri tem pa je po naši oceni povsem prezrlo, da gre za isto zbirko in da podatkov o posamezniku niti fizično niti miselno ni mogoče ločiti od podatkov o nepremičnini. Gre namreč za enoten register. Tendenca varstva osebnih podatkov v primerljivih ureditvah je v zaščiti posameznikove informacijske zasebnosti in zato temelji na široki definiciji pojma osebnega podatka. ZVOP-1, ki velja od 1.1.2005, temelji na Direktivi ES 95/46, in kot osebni podatek opredeljuje vse, kar se nanaša na posameznika, ne pa zgolj tistih osebnih in drugih značilnost, katerih posredovanje lahko neupravičeno škoduje v zasebnem ali javnem življenju.
Takšni zaključki so bližje predhodni definiciji osebnega podatka, ki je za osebni podatek določal tiste podatke, ki kažejo na lastnosti, stanja in razmerja posameznika, ta pa že od 1.1.2005 ne velja več.
Nedvomno sodobna informacijska družba terja tudi povezovanje javnopravnih evidenc, vendar v želji po učinkovitosti poslovanja država ne bi smela prekomerno posegati v posameznikovo zasebnost. Tematika o smiselnosti in dopustnosti povezovanja zbirk osebnih podatkov je v svetu ena od prioritetnih in najbolj perečih glede na zmožnost informacijskih tehnologij in s tem tudi večjih nevarnosti za zlorabo.
Upajmo, da je to le prvi korak k višji ravni varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji, ker jih je nedvomno potrebnih še več. Prav vsi si moramo namreč prizadevati, da država v imenu ekonomičnosti in racionalizacije postopkov ne bo začela delovati po principu »velikega brata« in s tem neizogibno načenjati našo zasebnost.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka