Sprejem Zakona o evidentiranju nepremičnin ter vidik osebnih podatkov
+ -Ljubljana, 1.12.2006Sporočilo za javnost
INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC PRI SPREJEMU ZAKONA O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN NI MOGEL SODELOVATI Z VIDIKA VARSTVA OSEBNIH PODATKOV
Informacijski pooblaščenec je kot samostojni državni organ pritožbeni organ glede dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja ter državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov. Ustanovljen je bil z dnem 31.12.2005.
Neresnične so trditve Geodetske uprave RS (Dnevnik, 1.12.2006), da je Informacijski pooblaščenec sodeloval pri sprejemu Zakona o evidentiranju nepremičnin kot varuh informacijske zasebnosti. Geodetska uprava RS je namreč takratnega Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja kot pravnega predhodnika Informacijskega pooblaščenca seznanila le s tremi členi predloga Zakona o evidentiranju nepremičnin, ki so se nanašali na dostop do informacij javnega značaja in ponovno uporabo informacij, ne pa z vsemi ostalimi določbami zakona, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec kot neodvisni državni organ nima dostopa do vladnega portala, kjer so objavljeni vsi predlogi zakonov v medresorskem usklajevanju, zato se z nameravano ureditvijo pri oblikovanju dokončnega predloga zakona ni mogel seznaniti. Žal nam predloga zakona tudi Ministrstvo za okolje in prostor sploh ni posredovalo, Geodetska uprava RS pa zgolj zgoraj omenjene tri člene. Ker smo ugotovili, da je z vidika varstva informacijske zasebnosti zakon sporen oz. prekomeren (zlasti z vidika popolne dostopnosti združenih registrov s področja nepremičnin in nejasnega namena zbiranja vseh teh podatkov), bo Informacijski pooblaščenec moral sporno ureditev zakona z vidika varstva osebnih podatkov izpodbijati pred Ustavnim sodiščem z ustavno zahtevo.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka