Slovenija na lestvici koruptivnih držav najbolje uvrščena doslej
+ -Sporočilo za javnost – Informacijski pooblaščenec
Ljubljana, 7.11.2006
SLOVENIJA se je glede na lansko raziskavo o zaznavanju korupcije v posameznih državah pomaknila za 3 mesta višje
Nevladna organizacija Transparency International vsako leto (od leta 1995) objavi lestvico zaznavanja korupcije v posameznih državah. Letos so indeks percepcije merili v 163 državah, rezultate raziskav pa so objavili včeraj. Vsi, ki se ukvarjamo s transparentnostjo, ugotavljamo, da obstaja korelacija med odprtostjo posamezne države in stopnjo korupcije v njej. Vse več držav in tudi večjih mednarodnih organizacij (recimo Svetovna banka) se zaveda, da je eno od izjemno močnih orodij boja proti korupciji prav transparentnost delovanja. Slovenija se je državam, ki imajo zakone s področja dostopa do javnih informacij, pridružila leta 2003 (med zadnjimi v Evropi). Tega leta je bila na tej lestvici na 29. mestu, leto kasneje smo padli na 31. mesto, lansko leto smo bili prav tako na 31. mestu. Letos pa se nam je vendarle uspelo ponovno premakniti višje, za 3 mesta navzgor, na 28. mesto. Leta 2001 smo bili recimo na 34. mestu. Od novih držav članic EU je letos nekaj mest pred nami le Estonija (z Malto si delimo 28. mesto, leta 2004 smo si 31. mesto delili z Estonijo, ki nas zdaj že drugo leto zapored prehiteva – zakon o dostopu do javnih informacij je ta država dobila leta 2000), za nami sta celo dve »stari« članici – Italija in Grčija. Slovenija je torej med 25 državami članicami EU na 14. mestu. Daleč za nami pa so preostale države nekdanje Jugoslavije.
Ne bo odveč zapisati, da gre v tem segmentu zmanjševanja možnosti za korupcijo zasluga najprej posameznikom in pravnim osebam, ki pogumno uporabljajo slovenski zakon o dostopu do informacij javnega značaja, a vendarle gre zasluge priznati tudi prav vsem državnim uradnikom, ki se morajo zavedati pravil in pomena transparentnosti, in tudi se zavedajo – vsako leto bolj. Le oboji skupaj ustvarjamo primerno okolje za večjo odgovornost vladanja in pogoje za premik na lestvici držav navzgor, med tiste države, kjer je korupcije malo.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je ob predstavitvi rezultatov povedala:
»Ta rezultat ni slab, a brez dvoma je lahko še boljši. Urad Informacijskega pooblaščenca za povečanje odprtosti javnega sektorja ne more opraviti vsega dela sam. To lahko storimo le vsi državni uradniki skupaj, predvsem pa vlada in tudi širši javni sektor s svojo politiko odgovornega vladanja. Vladi pa je vedno treba gledati pod prste. Naj ob tej priložnosti omenim še enega večjih uspehov naše države – Slovenija je poleg Danske, Švedske, Latvije in Nizozemske najbolj odprta država v EU na področju kmečkih subvencij, kar je gotovo tudi zasluga našega urada in seveda Ministrstva za kmetijstvo ter Agencije za kmetijske trge, ki sledita naši odločbi o javnosti subvencij. Tudi takšni primeri pomagajo k zmanjšanju nepravilnosti in malverzacij, ter, kar je pravzaprav najbolj pomembno – povečujejo zaupanje ljudi do javne uprave.«
Več o kmečkih subvencijah v EU lahko preberete na: http://www.farmsubsidy.org/?q=toprecipients&country=SI
Več o raziskavi Transparency International in lestvico vseh držav pa na:
http://www.transparency.org/news_room/in_focus/cpi_2006/cpi_table
in
http://www.transparency.org/news_room/in_focus/cpi_2006