Odziv na članek novinarke Milene Zupanič v Delu ''V KC zanikali navedbe Nataše Pirc Musar'' z dne 23.8.2006
+ -Sporočilo za javnostLjubljana, 23. avgust 2006 – Inšpekcijski ogled relevantne zdravstvene dokumentacije dr. Janeza Drnovška, opravljen dne 16.8.2006, ni bil opravljen zaradi razkrivanja podatkov javnosti, pač pa zaradi nujnosti varovanja osebnih podatkov.V sektorju za varstvo osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu ugotavljamo, da predvsem navedbe mag. Jožefa Šantavca kot bivšega inšpektorja za varstvo osebnih podatkov v članku terjajo določena pojasnila. Napačno je namreč govoriti o združitvi pristojnosti za varovanje dveh temeljnih človekovih pravic – pravice vedeti in pravice do varstva osebnih podatkov – v eni osebi, saj gre za združitev pristojnosti v enem organu. Takšna je tudi praksa v Evropi, kjer ima od desetih Informacijskih pooblaščencev pristojnosti na obeh pravnih področjih kar šest (med drugim tudi Nemčija, Velika Britanija, Madžarska), takšna pa je praksa tudi izven Evrope (npr. Mehika, Kanada). Razprava o ustreznosti takšne ureditve je bila zaključena z 31.12.2005, ko je začel veljati Zakon o informacijskem pooblaščencu, ki je združil dva dotedanja organa – Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov, ki je bil organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Inšpekcijske nadzore nad varstvom osebnih podatkov poleg predstojnice Informacijskega pooblaščenca izvajajo predvsem državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov, ki so v okviru postopka, ki ga vodijo, samostojni. Mag. Jožef Šantavec očitno ni seznanjen s pristojnostmi in strokovnim delom državnih nadzornikov. Razlog za to bi lahko iskali tudi v njegovem dosedanjem delu, saj je kljub formalnemu položaju inšpektorja za varstvo osebnih podatkov, v štirih letih opravil manj kot deset inšpekcijskih nadzorov. Delovne naloge mag. Šantavca so bile namreč omejene predvsem na mednarodno sodelovanje. Vse ostale inšpekcijske zadeve je opravil tedanji glavni inšpektor za varstvo osebnih podatkov Jože Bogataj, ki je med drugim opravil tudi veliko inšpekcijskih nadzorov prav v zdravstvenih zavodih (zdravstvenih domovih, bolnišnicah). V Sloveniji nimamo zakona, ki bi posebej urejal dostop do zdravstvenih podatkov za npr. visoke funkcionarje, v nekaterih državah pa imajo zakonsko določbo, da so najvišji predstavniki oblasti dolžni javnosti posredovati tudi svoje zdravstveno stanje. Ker pri nas takega zakona nimamo, veljajo določbe in zaščita, ki jo vsem daje zakon o varstvu osebnih podatkov. Torej zaščita je enaka za vse, tudi za visoke državne funkcionarje. Očitek o mešanju dveh pristojnosti (dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov) je zato povsem neutemeljen. Informacijski pooblaščenec je po zakonu, ki v celoti sledi evropski direktivi, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem vseh predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Prav iz tega razloga tudi ni potrebno posebej urediti inšpekcijskega nadzora nad osebnimi podatki na področju zdravstva. Absurdno se je spraševati, ali tak sistem omogoča varstvo osebnih podatkov ali pa odpira zgolj dodatne (nepotrebne) možnosti vpogleda v zasebnost posameznika. Kršitve varovanja osebnih podatkov se lahko ugotovijo le na način, da se te osebne podatke preveri, torej vanje vpogleda. Po istih načelih delujejo vse vrste inšpekcij. Omejitev pristojnosti državnega nadzornika pri inšpekcijskem ogledu osebnih podatkov bi povsem onemogočila njegovo delo in smisel nadzora nad kršitvami. Šele nadzornikova seznanitev namreč omogoča izvrševanje varstva osebnih podatkov, saj se le na ta način lahko neposredno preveri in ugotovi, ali osebni podatki izhajajo iz zbirk osebnih podatkov. Omejitev dostopa do osebnih podatkov za državne nadzornike za varstvo osebnih podatkov bi smiselno pomenilo isto, kot da davčni inšpektor ne bi imel možnosti vpogleda v poslovne knjige revidiranca. Le na opisani način lahko Informacijski pooblaščenec izvršuje pristojnosti, ki jih ima kot inšpekcijski in prekrškovni organ. Po izrecni določbi zakona o varstvu osebnih podatkov, lahko državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov vpogleduje v vso dokumentacijo, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov, ne glede na njeno zaupnost ali tajnost. Prekrškovni organ mora namreč samostojno presojati, ali so izkazani znaki prekrška in v celoti in popolno ugotoviti dejansko stanje, kriminalisti pa zgolj takrat, kadar se pojavlja sum storitve kaznivega dejanja in ne prekrška. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.namestnica pooblaščenke