Združitev organov v Informacijskega pooblaščenca
+ -
Zadnji dan leta je prvi dan Informacijskega pooblaščencaLjubljana, 29. december 2005 – 31. decembra bo začel delovati nov samostojni in neodvisni državni organ – Informacijski pooblaščenec. Ta je nastal kot posledica združitve dveh organov – Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov. Urad bo do izteka mandata še naprej vodila dosedanja pooblaščenka Nataša Pirc Musar.Takšna ureditev je določil Zakon o Informacijskem pooblaščencu, ki ga je Državni zbor sprejel konec novembra. Informacijski pooblaščenec bo tako kot doslej odločal kot drugostopenjski organ na področju dostopa do informacij javnega značaja, po novem pa bo opravljal tudi delo glavnega državnega nadzornika na področju varstva osebnih podatkov. Tako urad prevzema naloge inšpektorata za varstvo osebnih podatkov, kot so nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov in ukrepe za njihovo zavarovanje. Prav tako bo Pooblaščenec nadzoroval iznos osebnih podatkov v tretje države in posebne vrste zaščite osebnih podatkov, kot so video nadzor, biometrija, ipd.V uradu Pooblaščenca želijo z novo funkcijo še bolj kot doslej dvigovati zavest o temeljnih človekovih pravicah – pravici vedeti, pravici do zasebnosti in drugih. Osrednji cilj Pooblaščenca na področju varstva osebnih podatkov je učinkovit nadzor nad osebnimi podatki; tega v uradu Pooblaščenca ne bodo skušali dosegati zgolj z izrekanjem glob – čeprav bodo v to možnost uporabili, kadar bo to potrebno – pač pa z nadziranjem, izobraževanjem in ozaveščanjem. Pooblaščenec ob tej priložnosti vse upravljavce osebnih podatkov tudi opozarja (v javnem in zasebnem sektorju), da lahko osebne podatke obdelujejo (zbirajo, analizirajo, sporočajo…) zgolj in izključno takrat, če imajo za to podlago v zakonu, v zasebnem sektorju pa je možno obdelovanje še z osebno privolitvijo posameznika, da morajo pripraviti interne pravilnike o uporabi osebnih podatkov, če tega še niso storili, in da baze podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov prijavijo Informacijskemu pooblaščencu, ki vodi register zbirk osebnih podatkov.Informacijski pooblaščenec bo nadziral obdelavo osebnih podatkov pri okoli 100.000 pravnih osebah zasebnega prava. Pod stalnim drobnogledom Informacijskega pooblaščenca bo tudi javni sektor (predvsem večji zdravstveni javni zavodi, univerze, šole, fakultete, sodstvo, ministrstva…), ki masovno obdeluje osebne podatke. »S sprejemom Zakona o informacijskem pooblaščencu in širitvijo pristojnosti Pooblaščenca še na varstvo osebnih podatkov se bo naš urad pričel še bolj poglobljeno ukvarjati s pravico do zasebnosti. Pri dostopu do informacij javnega značaja smo namreč kar v tretjini primerov že odločali v konfliktu med pravico vedeti in pravico do zasebnosti. Prepričana sem, da bomo z odprtostjo informacij na eni strani in nadziranjem ter varovanjem osebnih podatkov na drugi, tako pravnim kot fizičnim osebam res lahko zagotovili, da bodo v vsej polnosti uživali svoje temeljne človekove pravice. Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti dosedanji ekipi na inšpektoratu, predvsem gospodoma Jožetu Bogataju in Jožefu Šantavcu, za zavzeto in dosledno opravljanje dosedanjega dela. Prepričana sem, da bo naše sodelovanje in skupno delo tudi v prihodnje v dobro vseh in vsakogar,« je ob ustanovitvi novega organa komentirala Nataša Pirc Musar, prva informacijska pooblaščenka.* * *Nekdanja inšpektorja Jožef Šantavec in Jože Bogataj pri pooblaščenki Nataši Pirc Musar, ki jima je ob združitvi obeh organov izročila tudi simbolično darilo kot zahvalo za dobro opravljeno minulo delo.