Imena denacionalizacijskih upravičencev so varovani podatki
+ -Razkritje imen 50 denacionalizacijskih upravičencev, ki jih je novinar Nedeljskega dnevnika zahteval od Slovenske odškodninske družbe, bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti, je v svoji odločbi presodila pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar.Prosilec je 25. oktobra 2004 Slovenski odškodninski družbi, d. d. (SOD), poslal že drugo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. SOD mu je namreč na prvo zahtevo posredoval seznam zneskov že izplačanih petdesetih največjih odškodnin denacionalizacijskim upravičencem. V ponovni zahtevi je prosilec zahteval še imena upravičencev, ki so prejeli odškodnine, ter podatke, za katere nepremičnine so bile izplačane. Ker zahtevane informacije ni prejel, se je pritožil pri Pooblaščencu za dostop do informacij javnega značaja.Pooblaščenka je SOD pozvala, da ji dostavi vso potrebno dokumentacijo za njeno odločitev. Po pregledu in preučitvi celotne dokumentacije je odločila, da pritožba ni utemeljena. V svoji obrazložitvi je zapisala, da Zakon o dostopu do informacij javnega značaja vsakomur omogoča dostop do javnih informacij, ki izhajajo iz delovnih področij organov javnega sektorja, razen, če gre za izjeme, opredeljene v 6. členu tega zakona. Glede na izrazito zasebnopravno naravo odškodnin, ki kažejo tudi na ekonomski oziroma socialni položaj oškodovancev, je pooblaščenka ocenila, da gre v primeru fizičnih oseb za izjemo po 3. točki 6. člena ZDIJZ, torej za varovane osebne podate, v primeru pravnih oseb pa za izjemo po 2. točki 6. člena ZDIJZ, torej za poslovno skrivnost. Pri oškodovancih, ki so fizične osebe, je šlo pri tem zahtevku za tehtanje dveh pravic, pravice do varstva osebnih podatkov ter pravice do informiranosti javnosti. Pooblaščenka je po opravljenem tridelnem testu presodila, da v tem primeru javni interes ne prevlada nad zakonito pravico do varovanja osebnih podatkov. Pri oškodovancih, ki so pravne osebe, pa so izpolnjeni pogoji prvega ali drugega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah. Prvi odstavek tega zakona opredeljuje, da je poslovna skrivnost tisti podatek, ki ga tako določi družba s pisnim sklepom, drugi pa, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, ki sicer niso določeni s sklepom družbe kot skrivnost, je pa očitno, da bi njihovo razkritje povzročilo družbi občutno škodo.Pooblaščenka je pri svoji odločitvi upoštevala tudi dejstvo, da gre v obravnavanih denacionalizacijskih postopkih za odškodnino v pravem pomenu besede. Z izplačilom odškodnin se zgolj vzpostavlja prvotno stanje, takšno kot je bilo pred nasilnim odvzemom premoženja s strani države.