Dodatna pojasnila na novelo ZDIJZ
+ -Odgovor na članek novinarja Boruta Mekine Informacij bo več, vendar ne bodo zastonj, objavljen 5. maja 2005Članek Informacij bo več, vendar ne bodo zastonj izpod peresa novinarja Boruta Mekine, objavljen v časopisu Večer 5. maja 2005, terja nekatere popravke in dodatna pojasnila zaradi boljšega razumevanja sprememb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), ki se nam približujejo. V članku so načrtovane spremembe ZDIJZ glede plačljivosti posredovanja informacij javnega značaja, ki so bile razložene na javni razgrnitvi Ministrstva za javno upravo 4. maja 2005, žal netočno povzete. Ker je prav vprašanje zaračunavanja stroškov informacij javnega značaja eno od ključnih dejavnikov, ki vpliva na odprtost in transparentnost delovanja javnega sektorja, je treba poudariti, da pričakovana sprememba ZDIJZ na to področje ne bo bistveno posegala. Določba 34. čl. ZDIJZ, ki to vprašanje ureja, ne bo spremenjena. Še vedno bo vpogled v zahtevano informacijo brezplačen, za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije pa bo lahko organ prosilcu zaračunal le materialne stroške. Zato je zaključek novinarja, da »nedavna odločba pooblaščenke, da je internetni vpogled v zemljiško knjigo brezplačen, ne bo dolgo vzdržala«, neutemeljen. Ker je ločevanje pojmov ponovna uporaba informacij javnega sektorja in dostop do informacij javnega značaja izrednega pomena za razumevanje novele ZDIJZ, podajamo v zvezi s tem nekaj pojasnil. Bistvo ponovne uporabe informacij je dodana vrednost osnovne informacije. To v praksi pomeni, da organi javnega sektorja informacije primarno zbirajo za izvajanje svojih javnih nalog. Te informacije pa lahko posredujejo fizičnim in pravnim osebam, ki jih morajo za nadaljnjo uporabo nadgraditi, razširiti, jim dodati novo vrednost. V zameno ima država pravico zaračunati določen strošek, vendar ne polne cene javne informacije. Po izkušnjah razvitih držav naj bi ponovna uporaba informacij javnega sektorja na kratki rok izboljšala praktično rabo informacij javnega značaja, na dolgi rok pa povečala znanje vsega človeštva. Pri ponovni uporabi informacij je pomembna enakovredna obravnava prosilcev, ki želijo te informacije ponovno uporabiti, zato morajo biti dostopne vsem pod enakimi pogoji. V zvezi z zaračunavanjem podatkov iz zemljiške knjige ZK pa naj poudarimo, da bo to možno le, če bo tudi sodišče zagotovilo dodano vrednost k tem podatkom, denimo omogočilo iskanje podatkov po naslovu nepremičnine. Sodišče bo, pod istimi pogoji kot drugi prosilci, lahko ponovno uporabilo podatke iz zemljiške knjige in bo za to moralo plačati določeno ceno. Za podatke iz zemljiške knjige, ki služijo v okviru javne naloge, da sodišče vodi zemljiško knjigo po zakonu, pa zaračunavanje vpogleda v podatke ne bo mogoče. Ob koncu naj pojasnimo tudi predvideno združitev dveh organov, Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) bo namreč v tistem delu, ki se nanaša na raven varstva osebnih podatkov, ostal v veljavi, zato ni točna ocena novinarja, da bodo nadzorniki podrejeni informacijskemu pooblaščencu. Nadzorniki bodo namreč imeli položaj inšpektorjev in bodo v okviru inšpekcijskega nadzora samostojni. Urad bo zagotovil, da se bo varstvo osebnih podatkov dolgoročno še izboljšalo, ker bo zanj skrbel tim dobrih pravnikov in dveh izvrstnih strokovnjakov s področja varstva osebnih podatkov. Sprememba ZDIJZ bo odpravila le določbe ZVOP-1 o možnosti, da državna organa sprožata medsebojne upravne spore pred sodiščem. Varstvo osebnih podatkov se bo tudi po spremembi ZDIJZ izvajalo na popolnoma enak način, kot do sedaj in celo z istimi ljudmi. Načrtuje se, da bo Informacijski pooblaščenec predstojnik dveh sektorjev, ki bosta imela vsak svoje zadolžitve. Sektor dostopa do informacij bo skrbel za odločbe o pritožbah, ki bo z novo močjo na področju varstva osebnih podatkov zagotovo bolj kakovostne. Sektor za varstvo osebnih podatkov pa bo skrbel za inšpekcijski nadzor in vse ostale pristojnosti po zakonu. Razlika bo med obema tudi v tem, da ZVOP-1 pokriva tudi zasebni sektor, kamor ZDIJZ nima vstopa. Enako ureditev, kjer sta področji dostopa do javnih informacij in varstvo osebnih podatkov združeni v en organ, poznajo tudi v Veliki Britaniji, v 4-ih zveznih državah Nemčije, na Madžarskem, v Estoniji, Latviji ter v Kanadi na ravni provinc.