Zahteva zavarovalnice po predložitvi zdravstvene dokumentacije

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 19. 8. 2026 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede zahteve zavarovalnice po predložitvi celotnega neredigiranega zdravstvenega izvida. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zavarovalnica ima na podlagi 268. člena ZZavar-1 pravno podlago za pridobivanje zdravstvenih osebnih podatkov, ki jih potrebuje za obravnavo konkretnega zavarovalnega primera, pri čemer mora upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov. To pomeni, da je lahko upravičena tudi do širšega obsega zdravstvene dokumentacije, če je ta za presojo zavarovalnega kritja potreben, vendar ne nujno do vseh podatkov, ki jih posamezen dokument vsebuje.

O tem, kateri konkretni podatki so v posameznem primeru potrebni, mora presoditi zavarovalnica kot upravljavec, IP lahko zakonitost takšne obdelave presoja le v okviru nadzornega oziroma drugega upravnega postopka.

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma pojasnjujemo, da se lahko IP do zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov opredeli le v okviru nadzornega oziroma drugega upravnega postopka. V okviru nezavezujočega mnenja ne more in ne sme presojati, kateri podatki iz vašega zdravstvenega izvida so bili v opisanem primeru potrebni za obravnavo zavarovalnega zahtevka oziroma ali je bila zahteva zavarovalnice po predložitvi celotnega neredigiranega izvida zakonita. V nadaljevanju zato podajamo splošna pojasnila z vidika predpisov o varstvu osebnih podatkov.

V skladu z 268. členom Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23, 78/23 – ZZVZZ-T, 84/24 – odl. US in 77/25; v nadaljevanju: ZZavar-1) zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje (v nadaljevanju: SZZ) zbirajo, shranjujejo, posredujejo, uporabljajo ali kako drugače obdelujejo osebne podatke iz tega člena v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zbirke podatkov s področja zavarovanja. Drugi odstavek 268. člena ZZavar-1 določa, da zavarovalnice in SZZ vodijo naslednje zbirke osebnih podatkov:

·         zbirko podatkov o zavarovalcih in zavarovancih,

·         zbirko podatkov o zavarovalnih primerih,

·         zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine,

·         zbirko podatkov o potencialnih zavarovalcih in zavarovancih.

Obdelava osebnih podatkov v prvih treh navedenih zbirkah je skladno s tretjim odstavkom 268. člena ZZavar-1 dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namenov obdelave, med drugim za sklepanje in izvajanje pogodb o zavarovanju, reševanje škod, uveljavljanje povračilnih zahtevkov in drugih pravic ter obveznosti, vključno s preiskovanjem sumljivih primerov neupravičeno izplačanih odškodnin oziroma zavarovalnin. Pri tem je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

V zvezi z zdravstvenimi podatki šesti odstavek 268. člena ZZavar-1 določa, da se lahko v zbirki podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine, ob upoštevanju namena obdelave, med drugim zbirajo podatki o upoštevnem zdravstvenem stanju zavarovanca in oškodovanca, vključno s podatki o zagotavljanju zdravstvenih storitev, predhodnih poškodbah in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanju zdravljenja in posledicah. Praviloma ustrezno dokumentacijo zagotovi zavarovanec oziroma upravičenec, pod pogoji iz osmega odstavka 268. člena ZZavar-1 pa jo lahko zavarovalnica pridobi tudi neposredno od izvajalca zdravstvene dejavnosti.

Skladno z navedeno ureditvijo ima zavarovalnica pravno podlago za pridobivanje zdravstvenih osebnih podatkov, ki jih potrebuje za obravnavo konkretnega zavarovalnega primera. Upravičena je lahko tudi do širšega obsega relevantne zdravstvene dokumentacije, če je ta potrebna za presojo zavarovalnega kritja oziroma odločanje o zavarovalnem zahtevku. Glede na okoliščine posameznega primera so lahko za takšno presojo pomembni tudi podatki o predhodnem zdravstvenem stanju ali predhodnih poškodbah. Samo dejstvo, da je določen podatek vsebovan v zdravstvenem izvidu, pa še ne pomeni, da je zavarovalnica do njegove pridobitve upravičena ne glede na namen in okoliščine konkretnega primera. Ob tem poudarjamo, da to še ne pomeni, da lahko zavarovanec posamezne podatke iz zdravstvene dokumentacije po lastni presoji vedno prekrije in da mora zavarovalnica tako redigirano dokumentacijo sprejeti. Tudi podatek, ki ga zavarovanec sam oceni kot nerelevantnega, je lahko glede na okoliščine konkretnega zavarovalnega primera potreben za presojo zavarovalnega kritja, vendar v okviru nezavezujočega mnenja ne moremo presoditi, ali je bilo tako tudi v vašem primeru.

Ker je določba 268. člena ZZavar-1, ki zavarovalnici daje podlago za pridobivanje podatkov, glede konkretnega obsega zahtevanih podatkov relativno odprte narave, mora zavarovalnica kot upravljavec sama presoditi, kateri podatki so za dosego konkretnega namena potrebni, ter biti sposobna svojo presojo ustrezno utemeljiti. Zato vam predlagamo, da se za dodatno pojasnilo glede pravne podlage in namena obdelave ter natančnejšo utemeljitev potrebnosti zahtevanega obsega zdravstvene dokumentacije obrnete neposredno na zavarovalnico.

V zvezi z vašima vprašanjema glede zaključka oziroma izbrisa zahtevka zaradi predložitve redigiranega izvida ter glede označitve takšnega ravnanja kot sumljivega pojasnjujemo, da IP ni pristojen za presojo pravilnosti obravnave zavarovalnega zahtevka, prav tako opredelitev predloženega redigiranega izvida kot sumljivega s strani zavarovalnice ne predstavlja vprašanja s področja varstva osebnih podatkov.

Sklepno poudarjamo, da mora presojo o tem, kateri zdravstveni podatki so potrebni za obravnavo posameznega zavarovalnega primera, v prvi vrsti opraviti zavarovalnica kot upravljavec osebnih podatkov, ki za svojo presojo in zakonitost obdelave tudi odgovarja. Konkretno zakonitost takšne obdelave IP lahko presoja le v okviru nadzornega oziroma drugega upravnega postopka.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, 
Informacijska pooblaščenka