Starostna meja za privolitev v obdelavo osebnih podatkov

Na podlagi pogostih vprašanj posameznikov in zdravstvenih ustanov ter 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) je Informacijski pooblaščenec pripravil neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem, ali in pod kakšnimi pogoji lahko mlajši mladoletnik (0-14), starejši mladoletnik (15-18) in že polnoletni posameznik privoli v obdelavo ali prepove obdelavo zdravstvenih podatkov v zdravstvenih ustanovah?

Pravico do privolitve v obdelavo osebnih podatkov (npr. za zbiranje, uporabo in posredovanje osebnih podatkov) pridobi otrok, ko dopolni 15 let starosti. Pred tem lahko pravico uresničujejo le otrokovi starši. Toda privolitev za obdelavo osebnih podatkov pri zdravstveni obravnavi oziroma v zvezi z njo pride zelo redko v poštev, ker se osebni podatki, vključno z zdravstveno dokumentacijo obdelujejo na podlagi zakonskih podlag (zlasti na podlagi Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, po novem pa Zakona o digitalizaciji zdravstva), zaradi česar privolitev za ta namen sploh ni potrebna. Privolitev v zdravstvenih ustanovah pride praktično v poštev le za tiste obdelave osebnih podatkov, ki nimajo neposredne zveze z zdravstveno oskrbo – to so privolitve za posredovanje informacij ali zdravstvene dokumentacije zunanjim osebam, zlasti pacientovim svojcem, privolitve za uporabo podatkov za znanstveno-raziskovalno delo (kadar za to ni posebne zakonske podlage) in privolitve za drugo specialno uporabo podatkov, na primer pri kliničnem preskušanju zdravil. Privolitev se v zdravstvu torej daje le za posredovanje osebnih podatkov tistim uporabnikom, ki do osebnih podatkov niso upravičeni po zakonu, zaradi česar bi pacient želel, da podatke pridobijo za določen namen.

Starostna meja za učinkovanje pacientove prepovedi obdelave osebnih podatkov je prav tako 15 let. Prepoved obdelave osebnih podatkov se na primer lahko da glede uporabe podatkov za znanstveno-raziskovalni namen in glede posredovanja podatkov izbranim pacientovim svojcem, za katere pacient noče, da bi bili seznanjeni, čeprav za seznanitev v določenih primerih obstaja zakonska podlaga. Pacientova prepoved nima učinka nasproti tistim uporabnikom, ki imajo posebno zakonsko podlago za pridobitev osebnih podatkov (npr. preiskovalni, upravni in nadzorni organi). Po novem Zakonu o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ) bo pacient lahko prepovedal tudi elektronski dostop do zdravstvenih podatkov v »centralnem elektronskem zdravstvenem zapisu« (CeZZ). Ta prepoved se bo lahko nanašala na dostope s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti (na primer bolnišnice) ali na dostope s strani zdravstvenega delavca ali sodelavca, ki ga določi pacient. Prepoved ne bo veljala za nekatere nezdravstvene podatke, za dostope s strani pacientovega izbranega osebnega zdravnika, za dostope v primeru nujnih zdravstvenih storitev in za dostope v primeru obravnave nalezljivih bolezni. Prav tako prepoved za zdravstvenega delavca ali sodelavca ne bo veljala v primeru dostopa do zapisov, ki jih je ustvaril zdravstveni delavec ali sodelavec, na katerega se nanaša prepoved, in v primeru dostopa do zapisov, ki so nastali na podlagi napotitve s strani  zdravstvenega delavca ali sodelavca, na katerega se nanaša prepoved. Glede prepovedi uporabe podatkov za znanstveno-raziskovalni in statistični namen bo po novem ZDigZ veljalo, da se prepoved lahko da pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali prek informacijske rešitve, pri čemer se podatek o prepovedi zabeleži tudi v CeZZ in velja za vse zbirke podatkov, ki jih ureja ta zakon (zlasti je to pomembno za osnovno zdravstveno dokumentacijo in CeZZ).

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.,

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik,
informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.