Snemanje zdravstvenih delavcev
+ -Številka: 07121-1/2026/1181
Kategorije: Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti snemanje zdravstvenih delavcev s strani pacientov oziroma njihovih bližnjih med izvajanjem nujne medicinske pomoči.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Uporaba Splošne uredbe je izključena v primerih obdelave osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.
Posameznik, ki meni, da se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč.
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati skladnosti primera, ki ste ga opisali v vašem zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, niti ne more konkretno odgovarjati na vsa vprašanja iz vašega zaprosila za mnenje, ampak v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.
IP uvodoma pojasnjuje, da je v skladu s prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. V skladu s šesto točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.
Iz navedenega izhaja, da lahko avdio oziroma video posnetki pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s posnetki obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva, naslov in podobno). Torej, če bi bila ločljivost posnetkov v konkretnem primeru dovolj velika in bi bilo posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V kolikor pa posamezniki na posnetkih ne bi bili določljivi, najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na posnetkih ne bi nahajal določen ali določljiv posameznik.
IP tako meni, da bi šlo pri snemanju, opisanem v vašem zaprosilu za mnenje (razen če bi bila kakovost posnetkov tako slaba, da ne bi bilo mogoče prepoznati niti posnetih posameznikov niti drugih podatkov, ki bi lahko omogočali njihovo določitev) lahko za obdelavo osebnih podatkov, saj bi nastali posnetki lahko predstavljali zbirko osebnih podatkov. V tem primeru bi bilo pri njihovi obdelavi treba spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-2. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.
IP nadalje pojasnjuje tudi, da mu za snemanje, ki ga opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, ni znana pravna podlaga v področni zakonodaji. Poleg tega pa IP poudarja, da je treba upoštevati, da je uporaba Splošne uredbe izključena v primerih obdelave osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (točka c) drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe). V skladu s sodno prakso SEU dejavnosti ni mogoče šteti za popolnoma osebno ali domačo, če je njen cilj 1) da se dostop do osebnih podatkov omogoči nedoločenemu številu oseb ali 2) če se ta dejavnost razširja - četudi le delno - v javni prostor in je tako usmerjena iz zasebnega okolja tistega, ki opravi obdelavo osebnih podatkov.
Če posameznik obravnavo posname zgolj za svojo zasebno uporabo (npr. zaradi lažjega spomina na potek obravnave) in se posnetek ne uporablja za druge namene oziroma se ne razkrije tretjim osebam, takšna obdelava praviloma ne spada na področje uporabe Splošne uredbe. To pa ne pomeni, da je takšno snemanje tudi zakonito, saj lahko predstavlja poseg v pravico do zasebnosti snemane osebe (ne glede na kraj snemanja), kot jo zagotavlja 35. člen Ustave. Posameznik, ki meni, da se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč. IP je namreč pristojen zgolj za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov (t.i. informacijsko zasebnost) in ga ureja 38. člen Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Pravica do zasebnosti pa ima širši okvir, njeno varstvo pa posameznik uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Posameznik tako lahko na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) vloži tožbo in sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica, kadar meni, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in mu je zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. in 181. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino. IP ob tem opozarja, da neupravičeno zvočno oziroma slikovno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja v skladu z določbo 137. člena Kazenskega zakonika oziroma kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja (snemanje brez soglasja, pri katerem se občutno poseže v zasebnost posameznika) v skladu z določbo 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09, 55/09 – odl. US, 91/11, 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23, 107/24 - odl. US, 1564/26).
IP sklepno pojasnjuje, da ni pristojen za presojo vprašanj medicinske stroke, vsekakor pa ima zdravstveni delavec pravico zahtevati prenehanje snemanja. To velja še toliko bolj, če snemanje ovira ali celo onemogoča izvajanje nujne medicinske pomoči ali druge zdravstvene oskrbe.
IP sklepno ponavlja, da v okviru izdaje neobvezujočega mnenja ne more opraviti presoje, ali je določeno snemanje dopustno ali ne, temveč lahko poda zgolj splošna pojasnila glede uporabe predpisov s področja varstva osebnih podatkov.
Lepo vas pozdravljamo.
Pripravil:
Matej Sironič,
Svetovalec pooblaščenca I
dr. Jelena Virant Burnik,
Informacijska pooblaščenka