Snemanje poslovnih telefonskih pogovorov
+ -Številka: 07121-1/2026/1126
Kategorije: Telekomunikacije in pošta
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti snemanja poslovnih telefonskih pogovorov zaradi hitrejše obdelave, evidentiranja in dokazovanja poslovnih dogovorov.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
ZEKom-2 načeloma prepoveduje snemanje telefonskih klicev. Šesti odstavek 214. člena ZEKom-2 določa, da je snemanje in shranjevanje komunikacij brez predhodne privolitve udeležencev komunikacije prepovedano tudi uporabnikom, kadar gre za komunikacije, kjer taka obdelava podatkov ni običajna in je udeleženci komunikacije zaradi njene narave ne pričakujejo in ne morejo vnaprej pričakovati.
Snemanje telefonskega klica bi bilo skladno s sedmim odstavkom istega člena npr. dovoljeno za namen snemanja komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali drugi poslovni komunikaciji. Če torej ne gre za dokazovanje transakcije, snemanje ne bo padlo v okvir te izjeme.
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.
Pojasnjujemo, da IP ni pristojen za nadzor zakonitosti snemanja telefonskih klicev, saj podlage, pogoje in omejitve snemanja telefonskih klicev ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, 18/23 – ZDU-1O, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZEKom-2). Za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb ZEKom-2 je (razen izjemoma, kjer je v zakonu določeno drugače) pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: AKOS).
IP je sicer podobna vprašanja že obravnaval v svojih neobvezujočih mnenjih. Za več informacij vas tako napotujemo na mnenje št. 07121-1/2025/316 z dne 19. 3. 2025, na tej točki pa povzemamo bistvene točke ureditve, ki jo ZEKom-2 predpisuje za snemanje telefonskih klicev.
ZEKom-2 načeloma prepoveduje snemanje telefonskih klicev. V petem odstavku 214. člena namreč določa, da so vse oblike nadzora oziroma prestrezanja komunikacij, ki jih izvajajo tretje osebe in te niso uporabniki, udeleženi v komunikaciji, kot so poslušanje, prestrezanje, snemanje, shranjevanje in posredovanje komunikacij iz prvega odstavka tega člena brez soglasja zadevnih uporabnikov, prepovedane, razen če je to dovoljeno v skladu s prejšnjim odstavkom ali v skladu z 220. in 228. členom tega zakona oziroma če je taka oblika nadzora oziroma prestrezanja nujno potrebna za prenos sporočil (npr. telefaks sporočila, elektronska pošta, elektronski predali, glasovna pošta, storitev SMS). Šesti odstavek istega člena določa, da je snemanje in shranjevanje komunikacij brez predhodne privolitve udeležencev komunikacije prepovedano tudi uporabnikom, kadar gre za komunikacije, kjer taka obdelava podatkov ni običajna in je udeleženci komunikacije zaradi njene narave ne pričakujejo in ne morejo vnaprej pričakovati.
Snemanje telefonskega klica je skladno s sedmim odstavkom istega člena dovoljeno za namen snemanja komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali drugi poslovni komunikaciji. To velja pod pogojem, da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Vse stranke komunikacije (tudi zaposleni) morajo biti torej obveščene o tovrstnem snemanju, ni pa treba pridobiti njihove privolitve. Posneto sporočilo je treba nemudoma izbrisati, najpozneje do poteka dobe, v kateri se posel lahko zakonito izpodbija. Iz navedenega roka hrambe jasno izhaja, da se lahko snemajo le tiste poslovne komunikacije, ki pripeljejo do sklenitve (spremembe, prenehanja) določenega poslovnega razmerja. Snemanje vseh dohodnih in odhodnih telefonskih pogovorov na izbranih poslovnih številkah, tudi kadar se posamezni pogovori ne nanašajo neposredno na sklepanje poslovnih dogovorov, tako ne bi sodilo v okvir izjeme iz sedmega odstavka 214. člena ZEKom-2.
IP ob tem opozarja, da neupravičeno slikovno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega zvočnega snemanja v skladu z določbo 137. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09, 55/09 – odl. US, 91/11, 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23, 107/24 – odl. US, 1564/26).
Več informacij je na voljo v smernicah IP, ki so sicer še iz časa veljavnosti ZEKom-1, vendar pa so mnoga vprašanja, ki jih urejajo, še vedno aktualna:
https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_snemanju_telefonskih_klicev.pdf
Lepo vas pozdravljamo.
Pripravil:
Matej Sironič,
Svetovalec pooblaščenca I
dr. Jelena Virant Burnik,
Informacijska pooblaščenka