dekorativna slika

Preverjanje sistemskih logov

+ -
Datum: 10.11.2026
Številka: 07120-1/2026/475
Kategorije: Pravne podlage, Varnost osebnih podatkov, Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti preverjanja sistemskih dogodkov (event logov) in vsebine obvestil za odpravljanje napak pri obveščanju prek portala zVEM. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Dnevnik obdelave se lahko uporablja le za izkazovanje zakonitosti obdelave ter izvajanje notranjega nadzora, izvajanje nadzorov ali drugih zakonsko določenih preverjanj s strani nadzornega organa ali drugih pristojnih organov, zagotavljanje celovitosti in varnosti osebnih podatkov ter za odpravljanje napak v delovanju informacijskega sistema ali obdelavi podatkov.

Treba je ločevati v ZVOP‑2 opredeljene dnevnike obdelave od vsebinsko širšega področja t. i. dnevniških zapisov (log files).

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP se tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more opredeliti, ali bi v vašem zaprosilu za mnenje opisana obdelava predstavljala kršitev varstva osebnih podatkov, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

IP uvodoma pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)    posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)   obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)   obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)   obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP nadalje pojasnjuje, da ZVOP-2 v 22. členu določa obveznost vodenja dnevnika obdelave, njegovo vsebino, namen njegove uporabe in rok hrambe. Dnevniki obdelave so namenjeni zagotavljanju t.i. sledljivosti (revizijski sledi) dejanj obdelave osebnih podatkov, zagotavljati pa morajo (najmanj) vrsto dejanja obdelave, datum in čas obdelave, identifikacijo osebe, ki je izvedla dejanje obdelave, ter identifikacijo uporabnikov osebnih podatkov, da je mogoče naknadno ugotoviti točno identiteto teh oseb. Vsak posamezni upravljavec lahko ob upoštevanju ocene učinka določi dodatne vsebine dnevnika obdelave.

IP meni, da odgovornost za vodenje oziroma zagotavljanje dnevnika obdelave primarno nosi upravljavec osebnih podatkov. IP ob tem opozarja, da morajo upravljavci (in morebitni obdelovalci) vselej izvajati svoje obveznosti v zvezi z varnostjo obdelave osebnih podatkov v skladu z 32. členom Splošne uredbe.

Tretji odstavek 22. člena ZVOP-2 določa namene, za katere se dnevnik obdelave lahko uporablja (le za izkazovanje zakonitosti obdelave ter izvajanje notranjega nadzora, izvajanje nadzorov ali drugih zakonsko določenih preverjanj s strani nadzornega organa ali drugih pristojnih organov, zagotavljanje celovitosti in varnosti osebnih podatkov ter za odpravljanje napak v delovanju informacijskega sistema ali obdelavi podatkov). Jasno so torej določeni nameni uporabe dnevnika in med njimi je tudi odpravljanje napak v delovanju informacijskega sistema ali obdelavi podatkov.

IP ob tem poudarja, da je treba poudariti, da je treba ločevati v ZVOP‑2 opredeljene dnevnike obdelave od vsebinsko širšega področja t. i. dnevniških zapisov (log files), ki se običajno samodejno ustvarjajo na ravni operacijskih sistemov, rešitev ali aplikacij. Možno je, da takšen dnevniški zapis vsebuje tudi elemente, kot jih zahteva dnevnik obdelave po ZVOP‑2, vendar to še zdaleč ni nujno, obenem pa dnevniški zapisi nastajajo v različnih sistemih in se ne nanašajo samo na obdelavo osebnih podatkov, temveč na različne vidike delovanja informacijskih sistemov. Z dnevniki obdelave osebnih podatkov so mišljeni posebni dnevniški zapisi, ki praviloma beležijo človeške manipulacije s podatki in so namenjeni temu, da se pri notranjem ali zunanjem nadzoru odkrijejo nezakonitosti, na primer glede nepooblaščenega dostopa, neupravičenega vpogleda, nezakonitega posredovanja ali kopiranja osebnih podatkov. Klasični dnevniški zapisi (npr. sistemska dnevniška datoteka operacijskega sistema strežnika ali delovne postaje, t. i. sys log) pa primarno niso namenjeni ugotavljanju nezakonitosti glede obdelav osebnih podatkov, temveč beleženju operacij nad različnimi vrstami podatkov, beleženju dostopov do različnih informacijskih virov oziroma gradnikov ter s tem primarno varnosti in ustreznemu delovanju sistemov in rešitev.

V kolikor gre v konkretnem primeru, ki ste ga opisali v vašem zaprosilu za mnenje za dnevnike obdelave v smislu ZVOP-2, je seveda treba zagotoviti spoštovanje vseh določb Splošne uredbe in ZVOP-2 (še posebej 22. člena), vključno z zagotavljanjem spoštovanja temeljnih načel varstva osebnih podatkov, med katerimi gre še posebej izpostaviti načelo točnosti in načelo najmanjšega obsega podatkov. Slednje velja tudi v primeru obdelave sistemskih logov, ki vsebujejo osebne podatke, za njihovo obdelavo za konkretni namen pa je treba zagotoviti ustrezno pravno podlago iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Odgovornost za to je vselej na upravljavcu. V obeh primerih pa IP vsekakor priporoča, da se (npr. v internih aktih upravljavca) jasno in določno opredeli najmanj namen in način preverjanja, osebe, ki bodo to izvajale, osebne podatke, ki jih je treba obdelovati za ta namen (ob upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov) ter način evidentiranja ugotovitev.

 

Lepo vas pozdravljamo.

 

Pripravil:
Matej Sironič,
Svetovalec pooblaščenca I

 

dr. Jelena Virant Burnik,
Informacijska pooblaščenka