dekorativna slika

Posredovanje podatkov za znanstvenoraziskovalne namene

+ -
Datum: 06.11.2026
Številka: 07120-1/2026/471
Kategorije: Statistika in raziskovanje, Posredovanje osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede zavrnitve posredovanja osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne namene.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Posredovanje osebnih podatkov za namen raziskovanja ni dolžnost upravljavca in ta lahko posredovanje v taksativno določenih primerih tudi zavrne (med drugim, če oceni, da zahtevani osebni podatki niso primerni za izvedbo raziskave).

Presoja izpolnjenosti pogojev za posredovanje iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 69. člena ZVOP-2 je v popolni pristojnosti upravljavcev, ki so tudi odgovorni za zakonitost posredovanja osebnih podatkov.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP v okviru neobvezujočega mnenja tako ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov oziroma ali je bila zavrnitev posredovanja upravičena, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

IP uvodoma pojasnjuje, da so podatki o porabi električne energije osebni podatki, kadar jih je mogoče povezati z določenim posameznikom preko številke merilnega mesta, identifikacijske oznake števca ali drugega podatka. Upravljavec mora imeti za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP opozarja, da ZVOP-2 vsebuje tudi posebne določbe glede posredovanja osebnih podatkov (39. - 41. člen). Skladno s prvim odstavkom 40. člena ZVOP-2 lahko osebe zasebnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim fizičnim ali pravnim osebam ali osebam javnega sektorja samo na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, iz katere izhaja veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov in utemeljenost zahteve, razen če zakon določa drugače. Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZVOP-2 zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebuje (če drug zakon ne določa drugače):

  1. podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;
  2. pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;
  3. namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;
  4. predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;
  5. vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;
  6. obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Za dopustnost posredovanja osebnih podatkov morajo biti tako poleg materialnopravnih pogojev izpolnjeni tudi formalni pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZVOP-2. Vsebina pisne zahteve je z ZVOP-2 točno določena in med drugim vsebuje tudi pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov ter razloge, ki izkazujejo tako potrebnost kot tudi primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve (v konkretnem primeru opravo raziskave). Vsaka zahteva mora vsebovati vse naštete elemente, sicer posredovanje ni upravičeno. IP ob tem poudarja, da mora biti pravna podlaga za to, da zadostuje kriterijem dopustne obdelave osebnih podatkov, ustrezno konkretizirana. Le ustrezno konkretizirana navedba pravne podlage, iz katere izhaja namen obdelave osebnih podatkov, namreč sploh omogoča ustrezno presojo, ali so izpolnjeni pogoji za posredovanje osebnih podatkov. Ob tem je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati (v konkretnem primeru posredovati) samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru.

IP nadalje pojasnjuje, da je področje obdelave osebnih podatkov v raziskovalne namene urejeno v I. poglavju II. dela ZVOP-2 (členi 68.-70). Obdelava osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne in statistične namene (v nadaljnjem besedilu: raziskovanje) je dovoljena organizacijam in posameznikom, ki pri svojem delovanju uporabljajo etična načela in metodologijo s področja raziskovanja ter pravila glede varstva osebnih podatkov iz tega poglavja. Izpolnjevanje zahteve glede sledenja uveljavljenim metodološkim in etičnim standardom znanstvenega raziskovanja se lahko glede na okoliščine konkretnega primera dokazuje na različne načine, na primer s predložitvijo mnenja etične komisije, dokazilom o tem, da organizacijo zavezujejo določena zunanja ali notranja pravila na tem področju, s predložitvijo ustreznega protokola raziskave ali z zavezujočo enostransko izjavo.

Na podlagi 69. člena ZVOP-2 raziskovalna organizacija ali raziskovalec lahko za namene raziskovanja na podlagi drugega odstavka 69. člena od upravljavca pridobita osebne podatke ob predloženem opisu raziskave, ki vključuje:

  1. naslov raziskave in navedbo nosilcev raziskave (za fizične osebe osebno ime, naziv in prebivališče, za pravno osebo pa firmo, matično številko in sedež);
  2. podatke o izvajalcih raziskave (osebno ime, naziv, prebivališče, morebitno razmerje do nosilca raziskave in morebitna šifra raziskovalca);
  3. namene oziroma cilje raziskave;
  4. predvidena sredstva in dejanja obdelave osebnih podatkov, vključno z navedbo etičnih načel in metodologije iz prvega odstavka prejšnjega člena in ukrepi za varnost osebnih podatkov;
  5. vrste osebnih podatkov, ki bi jih želeli pridobiti od upravljavca, in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo ti podatki;
  6. obliko, v kateri želijo prejeti osebne podatke (izvorni osebni podatki, psevdonimizirani osebni podatki, osebni podatki v obliki, ki ne omogoča identifikacije, anonimizirani podatki), in navedbo razloga za določeno obliko podatkov;
  7. način objave ali drugačne dostopnosti raziskave.

Opisu raziskave iz prejšnjega odstavka se pod pogoji iz prvega odstavka 35. člena Splošne uredbe priloži ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, pod pogoji iz 36. člena Splošne uredbe oziroma kadar gre za osebne podatke, ki jih upravljavec obdeluje na podlagi zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj, pa tudi zaključke posvetovanja z nadzornim organom.

V skladu s četrtim odstavkom 69. člena ZVOP-2 upravljavec zavrne posredovanje osebnih podatkov:

  1. če niso izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena;
  2. če oceni, da zahtevani osebni podatki niso primerni za izvedbo raziskave;
  3. če oceni, da nameni oziroma cilji raziskave ne upravičujejo posega v pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
  4. če upravljavec iz zasebnega sektorja in raziskovalna organizacija oziroma raziskovalec ne dosežeta soglasja o ceni posredovanja podatkov;
  5. če oceni, da ukrepi za varnost osebnih podatkov niso ustrezni, ali
  6. če gre za tajne podatke v skladu z zakonom o tajnih podatkih.

Posredovanje osebnih podatkov za namen raziskovanja torej ni dolžnost upravljavca in ta lahko posredovanje v zgoraj taksativno določenih primerih tudi zavrne (med drugim, če oceni, da zahtevani osebni podatki niso primerni za izvedbo raziskave). Presoja izpolnjenosti pogojev iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 69. člena ZVOP-2 je v popolni pristojnosti upravljavcev, ki so tudi odgovorni za zakonitost posredovanja osebnih podatkov. Raziskovalna organizacija ali raziskovalec, ki mu je bil zavrnjen dostop do osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, ima možnost pritožbe na IP. Zoper zavrnilno odločitev nadzornega organa ali zavrnjen dostop do zbirk, ki niso javne evidence ali javne knjige, pa je zagotovljeno sodno varstvo (četrti odstavek 41. člena ZVOP-2).

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. V četrtem odstavku 41. člena ZVOP-2 je namreč določeno, da lahko vlagatelj, če je zahteva za posredovanje osebnih podatkov delno ali v celoti zavrnjena in v primeru, da se zahteva nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zahteva, da o njegovi vlogi najprej odloči nadzorni organ (to je IP). Možnost, da o njegovi zahtevi za posredovanje osebnih podatkov odloči nadzorni organ, vlagatelj uveljavi z vložitvijo pritožbe.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:
Matej Sironič,
Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,
Informacijska pooblaščenka