Ponovna uporaba imenika odvetnikov

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da razvijate spletno platformo za iskanje odvetnikov v Sloveniji. Za ta namen bi želeli pridobiti osnovne podatke odvetnikov (ime in priimek, naziv in naslov pisarne, kontaktni podatki, pravna področja) iz javno odstopnega imenika odvetnikov OZS. Zanima vas, kako lahko to storite, da bi bili skladni s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

Uporaba javno objavljenih osebnih podatkov iz imenika odvetnikov za razvoj spletne platforme bo dopustna, (i) če so zadevni podatki namenjeni za ponovno uporabo in (ii) če je podana ena od pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov iz 6. člena Splošne uredbe.

Ker se IP, skladno z načelom zakonitosti, do zadeve, ki ni del konkretnega pritožbenega postopka na podlagi ZDIJZ, ne more in ne sme opredeliti, predlagamo, da se glede vprašanja dopustnosti ponovne uporabe zadevnih podatkov za razvoj spletne platforme obrnete na pristojno resorno ministrstvo, to je Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.

O b r a z l o ž i t e v:

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov. Slednje lahko stori le v ustreznem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku.

Iz vašega zaprosila izhaja, da želite pridobiti podatke imenika odvetnikov, da bi razvili spletno platformo za iskanje odvetnikov v Slovenji. Posameznim odvetnikom bi omogočili tudi prevzem njihovega profila in upravljanje z njim.

V imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) se vpisujejo posamezniki in odvetniške družbe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje odvetniškega poklica. Imenik je javno objavljen na spletni strani OZS. O vpisu in izbrisu iz imenika odvetnikov odloča OZS v upravnem postopku in ji je glede tega podeljeno tudi javno pooblastilo. Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Tretji odstavek 4. odstavka ZDIJZ pa določa, da ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani.

IP pojasnjuje, da na področju dostopa do informacij javnega značaja in ponovne uporabe nima splošnih inšpekcijskih pooblastil. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDIJZ ima IP nadzorstvene pravice nad izvajanjem določb ZDIJZ samo v okviru pritožbenega postopka, tj. v okviru postopka, ki se vodi pri IP na podlagi pritožbe zaradi molka organa ali pritožbe zoper odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil ali zavrgel. Ker se IP, skladno z načelom zakonitosti, do zadeve, ki ni del konkretnega pritožbenega postopka na podlagi ZDIJZ, ne more in ne sme opredeliti, predlagamo, da se glede vprašanja dopustnosti ponovne uporabe zadevnih podatkov iz imenika odvetnikov za razvoj spletne platforme obrnete na pristojno resorno ministrstvo, to je Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Kontaktni podatki ministrstva so dostopni na naslednji povezavi https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-notranje-zadeve-in-javno-upravo/. 

Uporaba javno objavljenih osebnih podatkov iz imenika odvetnikov za razvoj spletne platforme bo torej dopustna, (i) če so zadevni podatki namenjeni za ponovno uporabo in (ii) če je podana ena od pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov iz 6. člena Splošne uredbe.

V primeru zajemanja podatkov, objavljenih na spletu, privolitev najverjetneje ne bo predstavljala ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, saj Splošna uredba zahteva, da je privolitev posameznikov, katerih osebni podatki se zbirajo, prostovoljna, konkretna, informirana in nedvoumna. Pridobitev takšne privolitve pa je v kontekstu avtomatiziranega in (pogosto) obsežnega zbiranja podatkov praktično nemogoča. Obdelava na podlagi pogodbene nujnosti zahteva neposredno pogodbeno razmerje med upravljavcem osebnih podatkov in posameznikom, na katerega se podatki nanašajo. Pri zajemanju spletnih podatkov takšnega razmerja s posamezniki, katerih podatki se zbirajo, običajno ni, zato ta pravna podlaga praviloma ni uporabna za utemeljitev dejavnosti zajemanja spletnih podatkov. Pri presoji zakonitega interesa za obdelavo osebnih podatkov mora upravljavec upoštevati tri ključna merila: obstoj zakonitega interesa, nujnost obdelave (zagotovitev, da so podatki ustrezni, relevantni in omejeni na nujno potrebne), ter tehtanje interesov. To zahteva skrbno presojo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov v razmerju do zakonitih interesov upravljavca, ob upoštevanju razumnih pričakovanj posameznikov. Več o pravnih podlagah si lahko preberete na: https://upravljavec.si/kako-uporabljate-te-podatke/kratko-o-pravnih-podlagah/.

IP posebej opozarja, da pomemben in pogosto zapostavljen vidik predstavlja tudi obveščanje posameznikov o obdelavi osebnih podatkov. Upravljavec je v skladu z zahtevami 13. in 14. člena Splošne uredbe dolžan posameznike seznaniti z določenimi informacijami glede obdelave osebnih podatkov. Kadar osebni podatki niso pridobljeni neposredno od posameznika, jih mora upravljavec v skladu s členom 14(3)(a) Splošne uredbe zagotoviti najpozneje v enem mesecu. Te informacije morajo biti čim bolj jasne, pregledne in posameznikom razumljive ter lahko dostopne. Dodatna pojasnila o tem, kako izpolniti obveznosti po 13. in 14. členu Splošne uredbe, so na voljo v Smernicah o preglednosti na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 (nazadnje revidirane 11. aprila 2018), ki so na voljo na spletni strani: https://www.edpb.europa.eu/documents/guideline/article-29-working-party-guidelines-on-transparency-under-regulation-2016679_en. IP je za pomoč upravljavcem pri obveščanju posameznikov glede obdelave osebnih podatkov pripravil posebno rubriko, ki je dostopna na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/obve%C5%A1%C4%8Danje-posameznikov-o-obdelavi-osebnih-podatkov. Na tej podstrani lahko najdete tudi vzorca obvestila posameznikom po 13. oziroma 14. členu Splošne uredbe.

IP želi še spomniti, da mora upravljavec poskrbeti tudi za ustrezno varnost spletne rešitve in zavarovanje samih zbirk osebnih podatkov. Gre za organizacijske in tehnične ukrepe, ki jih določa Splošna uredba v 24., 25. in 32. členu. Dodatne informacije v zvezi z zavarovanjem osebnih podatkov so na voljo v smernicah IP, ki so dostopne na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_zavarovanju_OP.pdf

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila:

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, 
informacijska pooblaščenka