Objava lažne spletne vsebine s fotografijama javnih osebnosti

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede prijave, ki je bila posredovana na policijo glede objavljene sporne vsebine z lažno vsebino. V zadevi se vodi predkazenski postopek zaradi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1. Sporna objava navaja lažno vsebino, poleg vsebine pa so vidni tudi podobi dveh javnih osebnosti, ki so ju neznani storilci dodali v spletno objavo. V navedeni lažni objavi, ki je bila objavljena je bila zlorabljena podoba institucije in dveh posameznikov, ki jo predstavljata ter hkrati okrnjeni ugled institucije in njun ugled kot posameznikov. Prosite za mnenje glede objave fotografije javne osebnosti in dejstva, da je fotografija bila po vsej verjetnosti pridobljena iz javno dostopnih spletnih strani, medijev in so takšno fotografijo storilci delno spremenili in jo dodali spornemu oglasu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20; v nadaljevanju ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Javna dostopnost izvornih fotografij javnih oseb sama po sebi ne upravičuje njihove uporabe v spremenjeni spletni objavi z lažno vsebino.

Presoja morebitnega posega v širše osebnostne pravice, kot so pravica do zasebnosti, čast in dobro ime, ter vprašanja odškodninske ali kazenske odgovornosti niso v pristojnosti IP, ampak gre za sodno pristojnost. 

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

IP uvodoma pojasnjuje, da so osebni podatki v skladu s 4. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov vse informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Fotografija zato pomeni osebni podatek, kadar je posameznik na njej prepoznaven oziroma ga je mogoče določiti neposredno ali posredno, tudi ob upoštevanju drugih informacij, ki so na voljo. Pri tem ni odločilno, ali je bila fotografija spremenjena, temveč ali je posameznik kljub spremembam še vedno določljiv. Za njeno nadaljnjo uporabo, tudi za spremenjeno fotografijo in objavo na spletu, mora obstajati ustrezna pravna podlaga..

Dejstvo, da je bila izvorna fotografija javno dostopna, samo po sebi ne pomeni dovoljenja za vsako nadaljnjo uporabo. Pridobitev fotografije iz javno dostopnega vira ne pomeni, da je fotografijo mogoče brez nadaljnje presoje uporabiti za katerikoli namen. Javno dostopnost fotografije je treba razlikovati od pravne podlage za njeno nadaljnjo obdelavo. Če gre za osebne podatke, mora upravljavec za konkretno obdelavo, vključno s spreminjanjem, povezovanjem z drugimi navedbami in objavo na spletu, zagotoviti ustrezno pravno podlago iz 6. člena Splošne uredbe ter spoštovati druga načela in obveznosti, ki veljajo za obdelavo osebnih podatkov.

Okoliščina, da sta posameznika javni osebnosti, sama po sebi ne izključuje uporabe predpisov o varstvu osebnih podatkov in ne pomeni splošnega soglasja za uporabo njunih podob. Pri presoji morebitne pravne podlage in dopustnosti obdelave so pomembne vse okoliščine konkretnega primera, zlasti namen objave, kontekst, v katerem je fotografija uporabljena, vsebina spremljajočih navedb, doseg objave ter vpliv na pravice in interese posameznikov. Uporaba fotografije v povezavi z lažnimi navedbami lahko zato zahteva drugačno presojo kot uporaba iste fotografije v prvotnem kontekstu, v katerem je bila objavljena.

IP je npr. v mnenju št. 07121-1/2023/362 z dne 16. 3. 2023 (https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/objava-fotografij-brez-privoljenja-1679477566) že pojasnjeval, da je pri fotografijah bistveno, ali je posameznika mogoče prepoznati in določiti ter da mora upravljavec v takem primeru zagotoviti ustrezno pravno podlago za obdelavo.

IP obenem poudarja, da je njegova pristojnost omejena na področje varstva osebnih podatkov. Presoja morebitnega posega v širše osebnostne pravice, kot so pravica do zasebnosti, čast in dobro ime, ter vprašanja odškodninske ali kazenske odgovornosti niso v njegovi pristojnosti, ampak gre za sodno pristojnost. Ker ste navedli, da policija v zvezi z objavo že vodi predkazenski postopek, IP nima pristojnosti za presojo, ali so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja po 143. členu KZ-1, niti ne sme vplivati na ugotovitve organov, ki vodijo postopek. Še toliko manj pa se lahko do zakonitosti posamezne obdelave osebnih opredeljuje v okviru neobvezujočega mnenja, saj je kakršnokoli dokončno presojo mogoče opraviti le ob poznavanju vseh relevantnih dejstev in dokazov.

Glede na navedeno je mogoče skleniti le, da javna dostopnost izvornih fotografij javnih oseb sama po sebi ne upravičuje njihove uporabe v spremenjeni spletni objavi z lažno vsebino.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek Kostevc, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik,
informacijska pooblaščenka