Objava fotografij registrskih tablic po izbiri

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede vzpostavitve spletnega portala s fotografijami registrskih tablic po izbiri. Sprašujete, ali zanje veljajo drugačna pravila varstva osebnih podatkov, ker naj bi se posameznik z izbiro takšne tablice sam izpostavil. Pojasnjujete, da bi druge registrske tablice zameglili, po potrebi pa fotografije izrezali tako, da lokacija vozila ne bi bila razvidna. Zanima vas, ali bi bil takšen projekt dopusten.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Registrska oznaka je osebni podatek, kadar in s katerim je mogoče določiti fizično osebo, zlasti lastnika ali uporabnika vozila.

Dejstvo, da je posameznik izbral opazno ali osebno registrsko oznako in se z njo udeležuje prometa, samo po sebi ne pomeni privolitve v njeno zbiranje in javno objavo za poljuben namen. Vidnost tablice na vozilu in njeno sistematično vključevanje v spletni portal pomenita različni okoliščini obdelave.

Zbiranje, shranjevanje in javna objava digitalnih fotografij, na katerih so posamezniki določljivi, pomenijo obdelavo osebnih podatkov. Za zakonito obdelavo je zato treba imeti ustrezno pravno podlago iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe je osebni podatek informacija, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika. Registrska oznaka je osebni podatek, kadar in s katerim je mogoče določiti fizično osebo, zlasti lastnika ali uporabnika vozila. Pri tem ni odločilno zgolj, ali sami poznate njegovo ime, ampak se upošteva tudi razumna možnost identifikacije s pomočjo dodatnih informacij, ki so na voljo drugim osebam.

IP je v mnenju št. 07121-1/2022/1189 z dne 7. 11. 2022 (https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/obdelava-ti-custom-registrskih-oznak-1667979382) že pojasnil, da se registrske tablice po izbiri z vidika določljivosti posameznika ne razlikujejo od običajnih tablic. Dejstvo, da je posameznik izbral opazno ali osebno registrsko oznako in se z njo udeležuje prometa, samo po sebi ne pomeni privolitve v njeno zbiranje in javno objavo za poljuben namen. Vidnost tablice na vozilu in njeno sistematično vključevanje v spletni portal pomenita različni okoliščini obdelave.

Zbiranje, shranjevanje in javna objava digitalnih fotografij, na katerih so posamezniki določljivi, pomenijo obdelavo osebnih podatkov. Pri javno dostopnem portalu se praviloma ni mogoče sklicevati na izjemo za popolnoma osebno ali domačo dejavnost. Za uporabo Splošne uredbe pri avtomatizirani obdelavi ni nujno, da bi podatke pridobili iz uradne evidence vozil.

Zameglitev drugih registrskih tablic lahko zmanjša obseg obdelovanih podatkov. Prav tako lahko izrez fotografije odstrani podatek o lokaciji vozila. Vendar s tem fotografija ni anonimizirana, če registrska oznaka po izbiri ostane razvidna in omogoča povezavo s posameznikom.

Za zakonito obdelavo je zato treba imeti ustrezno pravno podlago iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Ena od možnosti je veljavna privolitev iz točke (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe posameznika, na katerega se nanašajo podatki. Privolitev osebe, ki zgolj pošlje fotografijo tujega vozila, ne nadomesti privolitve posameznika, na katerega se registrska oznaka nanaša. Tudi pogoji sodelovanja na portalu sami po sebi ne ustvarijo pravne podlage za objavo osebnih podatkov tretjih oseb. Če bi se opirali na privolitev, bi ta morala izpolnjevati pogoje iz 4. in 7. člena Splošne uredbe, vključno s prostovoljnostjo, informiranostjo in nedvoumnostjo za konkretni namen objave.

Druga potencialna možnost bi lahko bila obdelava na podlagi zakonitega interesa po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, vendar je za to treba pred začetkom obdelave opredeliti zakoniti interes, preveriti potrebnost obdelave za dosego tega interesa in opraviti tehtanje s pravicami ter interesi posameznikov. Upoštevati je treba tudi njihova razumna pričakovanja, javno dostopnost in obseg portala ter možne posledice objav. Zgolj zanimivost izbranih oznak ali njihova vidnost na cesti še ne izkazujeta, da so ti pogoji izpolnjeni. IP priporoča, da takšno presojo pisno dokumentirate.

IP opozarja še na določbo 73. člen ZVOP-2, ki ureja razmerje med svobodo izražanja in varstvom osebnih podatkov. Če bi portal glede na dejanski namen in vsebino pomenil obdelavo v okviru te določbe, je treba presoditi izpolnitev pogojev iz drugega odstavka tega člena. Med njimi so tudi okoliščine, da je posameznik podatke sam dal na razpolago javnosti, da so bili ti že zakonito javno dostopni ali da so bili pridobljeni na javno dostopnem kraju ob pogojih glede razumno pričakovane zasebnosti. Določba ureja tudi primere prevlade javnega interesa po obveščanju, pravice do obveščenosti in svobode izražanja. Teh možnosti ni mogoče izključiti zgolj zato, ker gre za registrsko oznako, niti njihove uporabe potrditi zgolj zato, ker je tablica po izbiri vidna v javnosti. Najprej je treba ugotoviti, ali obdelava sodi v okvir 73. člena ZVOP-2, in nato, ali je izpolnjen ustrezen zakonski pogoj. IP dodaja še, da je varstvo pravic posameznika pri obdelavi iz tega člena skladno z njegovim tretjim odstavkom v pristojnosti sodišč.

Odločitev o nadaljevanju projekta morate zato sprejeti na podlagi jasno določenega namena in obstoja ustrezne pravne podlage za zbiranje in objavo podatkov. Ena od možnosti prilagoditve je zbiranje objav z veljavno privolitvijo zadevnih posameznikov. Kadar se uporablja splošni režim Splošne uredbe, je treba urediti tudi druge obveznosti, zlasti obveščanje po 13. oziroma 14. členu Splošne uredbe, omejitev obsega in časa hrambe, varnost podatkov ter uveljavljanje pravic posameznikov. IP pa dodaja še, da  morebitna dopustnost po predpisih o varstvu osebnih podatkov ne izključuje varstva drugih osebnostnih pravic pred sodišči.

V upanju, da ste dobili odgovore na vaša vprašanja vas lepo pozdravljamo,

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek Kostevc, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik,
informacijska pooblaščenka