Izvajanje videonadzora v naravnem okolju
+ -Številka: 07121-1/2024/677
Kategorije: Video in avdio nadzor
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja videonadzora v naravnem okolju.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
IP izven konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil.
Posnetki videonadzornega sistema pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika.
ZDLov-1 ne vsebuje nobenih določb, ki bi lovskega inšpektorja pooblaščale, da izvajaje videonadzora naloži upravljavcu lovišča ali da lahko izvaja prikrit videonadzor ter nobenih posebnih določb glede pravic in dolžnosti lastnikov prostorov, objektov in zemljišč, ki jih lahko inšpektor nadzoruje z video napravami. Določbe ZDLov-1 po mnenju IP predstavljajo pravno podlago za izvajanje videonadzora s strani lovskega inšpektorja v konkretnem primeru oziroma posameznem postopku, ne pa za splošno in stalno izvajanje videonadzora.
Določbe 1. poglavja II. dela ZVOP-2 po mnenju IP ne predstavljajo samostojne pravne podlage za izvajanje videonadzora v smislu ZVOP-2 na način, da se snema določene ali določljive posameznike, v primerih, ki jih opisujete v vašem zaprosilu za mnenje.
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se sistem namestil. Iz navedenih razlogov IP v okviru tega mnenja lahko podaja zgolj splošna pojasnila.
IP pojasnjuje, da lahko posnetki videonadzornega sistema pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s posnetki obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku (npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva, naslov in podobno). Torej, če bi bila ločljivost posnetkov dovolj velika in bi bilo posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V kolikor pa posamezniki na posnetkih ne bi bili določljivi, najverjetneje ne gre za obdelavo osebnih podatkov, saj se na posnetkih ne bi nahajal določen ali določljiv posameznik. IP se ob tem splošno sprašuje, ali ne bi bilo mogoče videonadzora za namene, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje (pridobivanje podatkov o divjadi za potrebe lova in upravljanja z divjadjo, znanstveno raziskovalno delov zvezi z divjadjo, …) izvajati na način, da se ob tem ne bi obdelovali osebni podatki oziroma da morebitni zajeti posamezniki ne bi bili določljivi. Ob tem IP domneva, da se večina teh aktivnosti izvaja v nočnem času, kar le še povečuje potrebo po razmisleku o izvajanju videonadzora brez obdelave osebnih podatkov.
IP nadalje pojasnjuje, da je Videonadzor na javnih površinah je urejen v 80. člen ZVOP-2, ki v prvem odstavku določa, da je dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne ali utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenom ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Vendar pa je 80. člen ZVOP-2 aplikativen zgolj v primerih, ko obdelava temelji na točkah c) – zakon in e) - opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Le v sklopu teh dveh pravnih podlag namreč nacionalna zakonodaja zahteve za obdelavo lahko podrobneje razčleni in za obdelavo predpiše dodatne pogoje. V primerih, ko torej pravno podlago za obdelavo predstavljati točki c) in e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, mora upravljavec (ta je lahko tako subjekt javnega sektorja kot tudi zasebnega - kadar gre npr. za izvajalca gospodarskih javnih služb) upoštevati tudi določbe 80. člena ZVOP-2. Tako lahko videonadzor na javnih površinah izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Videonadzor smejo za javni sektor izvajati le uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa pooblaščeno varnostno osebje. Osebe ali osebje iz prejšnjega stavka mora biti izrecno pooblaščeno za izvajanje videonadzora.
IP ob tem poudarja, da (področni) Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22, 158/22, 28/25; v nadaljevanju: ZDLov-1) v 74. členu sicer določa, da ima lovski inšpektor poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor, tudi pooblastilo in pristojnost z video napravami izvajati nadzor nad krmišči, solnicami, kalužami, lokacijami, na katerih člani upravljavke lovišča krmijo divjad v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij, in mesti za prevzem divjadi v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo. ZDLov-1 je torej (zgolj) lovskega inšpektorja pooblastil oziroma mu je z vidika (e) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe zagotovil pravno podlago za izvajanje videonadzora nad prej navedenimi mesti, pri čemer pa ZDLov-1 ne vsebuje posebnih določb, s katerimi bi se izvajanje videonadzora in s tem povezana obdelava osebnih podatkov posebej prilagodila uporabi pravil iz Splošne uredbe. V 74. členu ZDLov-1 namreč niso posebej določeni ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave osebnih podatkov. ZDLov-1 prav tako ne vsebuje nobenih določb, ki bi lovskega inšpektorja pooblaščale, da izvajaje videonadzora naloži upravljavcu lovišča ali da lahko izvaja prikrit videonadzor ter nobenih posebnih določb glede pravic in dolžnosti lastnikov prostorov, objektov in zemljišč, ki jih lahko inšpektor nadzoruje z video napravami.
Glede na to, da ZDLov-1 ne vsebuje posebnih določb, s katerimi bi se obdelava osebnih podatkov, do katere pride pri izvajanju videonadzora s strani lovskega inšpektorja, prilagodila uporabi pravil iz Splošne uredbe, bi se izvajanje videonadzora s strani lovskega inšpektorja na v zakonu določenih mestih po mnenju IP lahko štelo za zakonito pod pogojem, če se bodo pri takšnem videonadzoru in s tem povezani obdelavi osebnih podatkov upoštevale vse relevantne določbe Splošne uredbe, ZVOP-2 ter Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN; Uradni list RS, št. 43/07-UPB1, 40/14), ki kot temeljni predpis določa načela inšpekcijskega nadzora ter pravice, dolžnosti, pooblastila, postopek, ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom. Vsako izvajanje videonadzora praviloma posega v pravico do zasebnosti oseb, ki se gibljejo na nadzorovanem območju, zaradi česar je pri izvajanju videonadzora (kot tudi pri vsaki drugačni obdelavi osebnih podatkov) nujno sprejeti zaščitne ukrepe, s katerimi se takšen poseg zmanjša na najmanjšo možno mero.
Določbe ZDLov-1 tako po mnenju IP predstavljajo pravno podlago za izvajanje videonadzora s strani lovskega inšpektorja v konkretnem primeru oziroma posameznem postopku, ne pa za splošno in stalno izvajanje videonadzora. Ob tem IP dodaja, da ZDLov-1 v 20. in 21. členu določa naloge Zavoda za gozdove in lovskih organizacij, v 22. členu pa jasno določa, katere posamezne naloge Zavod za gozdove, upravljavci v loviščih in lovska zveza opravljajo kot javno pooblastilo.
IP nadalje pojasnjuje, da mora biti v vseh drugih primerih, ki niso opisani zgoraj, videonadzor na javnih površinah utemeljen na drugi pravni podlagi, ki jo določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe. IP meni, da bi v primerih, navedenih v vašem zaprosilu za mnenje, ko subjekt zasebnega sektorja ne opravlja nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, tovrsten videonadzor lahko utemeljili zgolj na podlagi točke f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, kar pomeni, da bi morali izkazati zakoniti interes za njegovo izvajanje, pod pogojem, da nad zakonitim interesom ne pretehtajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika. Pogoj za uporabo te pravne podlage je izvedba dokumentirane utemeljitve prevladujočega interesa (test tehtanja, v katerem upravljavci izkažejo, da njihov zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznikov na posnetkih). Ob tem IP opozarja, da mora biti v primeru uvedbe videonadzora na podlagi točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe utemeljitev prevladujočega zakonitega interesa (povzetek testa tehtanja) podana tudi v obvestilu posamezniku po točki (d) prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe.
Glede uporabe določb 1. poglavja II. dela ZVOP‑2, ki določa posebna pravila glede obdelave osebnih podatkov za znanstvenoraziskovalne, zgodovinskoraziskovalne, statistične in arhivske namene, IP pojasnjuje, da ZVIOP-2 v 68. in 69. členu določa pravila, ki veljajo za nadaljnjo obdelavo podatkov za raziskovalne namene, bodisi s strani upravljavca, ki je podatke zbral za drugačen primarni namen, bodisi s strani raziskovalne organizacije ali posameznika, ki bi podatke pridobil od upravljavca za raziskovalne namene. Gre torej za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov, ki so bili primarno zbrani za drug namen. Navedene določbe po mnenju IP ne predstavljajo samostojne pravne podlage za izvajanje videonadzora v smislu ZVOP-2 na način, da se snema določene ali določljive posameznike, v primerih, ki jih opisujete v vašem zaprosilu za mnenje.
IP vam glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje ponovno svetuje, da premislite, ali je za dosego želenih namenov res potrebno izvajanje snemanja na način, da so posamezniki na posnetkih določeni oziroma določljivi in ali ne bi mogli želenih namenov doseči brez obdelave osebnih podatkov posameznikov? V kolikor bi se namreč kamera oziroma kamere namestile tako, da posamezniki na posnetkih ne bi bili določljivi, v tem primeru ne bi šlo za videonadzor skladno z ZVOP-2 in tako tudi ne bi bilo treba izpolniti v tem mnenju pojasnjenih pogojev za zakonito izvajanje videonadzora.
IP splošno pojasnjuje še, da mora sicer upravljavec pri izvajanju videonadzora (poleg zagotovitve ustrezne pravne podlage) upoštevati tudi druge obveznosti iz Splošne uredbe in ZVOP-2, npr. objaviti obvestilo o videonadzoru (četrti odstavek 76. člena ZVOP-2), posameznikom zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov (13. člen Splošne uredbe), zagotoviti ustrezne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, itd.
IP pojasnjuje tudi, da upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Ocena učinka je lahko obvezna glede določenih obdelav osebnih podatkov. Katere so te obdelave, lahko preverite na Seznamu dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku 35. člena Splošne uredbe, ki je priloga k smernicam Ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov in je dostopen na:
Kot izhaja iz točke (c) tretjega odstavka 35. člena Splošne uredbe, se ocena učinkov v zvezi z varstvom (osebnih) podatkov zlasti zahteva med drugim tudi v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja. IP je tako v zgoraj navedenem seznamu v 3. točki med primeri sistematičnega nadzora nad posameznikom brez njegovega zavedanja, za katere bo izvedba ocene učinkov obvezna, določil tudi videonadzor javnih površin. Glede na zgoraj navedeni seznam bi morali upravljavci za videonadzor javnih površin namreč že po Splošni uredbi pred začetkom takega videonadzora izvesti oceno učinka - le izjemoma je ne bi bilo treba izvesti (ko gre npr. za zelo majhno javno površino, kjer praviloma sploh ni ljudi in gre za neobsežno obdelavo osebnih podatkov).
Več informacij o oceni učinka je dostopnih na spletni strani IP:
IP sklepno ponovno poudarja, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov.
Lepo vas pozdravljamo.
Pripravil:
Matej Sironič,
Svetovalec pooblaščenca I
dr. Jelena Virant Burnik,
Informacijska pooblaščenka