Iskanje fotografij z dogodka po obrazu
+ -Številka: 07121-1/2026/1203
Kategorije: Biometrija, Pravne podlage, Certificiranje
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede ustreznosti spletne storitve za iskanje fotografij z dogodkov po obrazu. Udeleženec bi posnel selfie ali naložil svojo fotografijo in nato dobil fotografije, na katerih se nahaja. Iskal bi lahko samo sebe, ne drugih oseb, primerjava pa bi potekala znotraj posameznega dogodka
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati, ali bodo v postopkih obdelave (biometričnih) osebnih podatkov strank, opisanih v vašem zaprosilu za mnenje, dejanja obdelave teh podatkov pod izključnim nadzorom ali izključno oblastjo stranke.
Načeloma gre izključni nadzor oziroma izključno oblast posameznika nad lastnimi podatki obravnavati zmerno zadržano, saj bo posameznik redko toliko poznal delovanje informacijskih sistemov, da bo z gotovostjo poznal (še manj pa razumel) vse tokove in obdelave svojih podatkov.
Glede na to, da se po Splošni uredbi praviloma certificirajo postopki obdelave osebnih podatkov (upoštevajo se konkretne okoliščine obdelave podatkov pri točno določenih upravljavcih oziroma obdelovalcih, te okoliščine pa se ob uporabi enake tehnološke rešitve lahko tudi zelo razlikujejo), mora potrjevanje opraviti upravljavec oziroma obdelovalec (torej vsak posamezni upravljavec/obdelovalec oziroma v konkretnem primeru organizator dogodka) in ne ponudnik rešitve (v konkretnem primeru vaše podjetje).
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more podajati celovite ocene predvidenih dejanj obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako ne nudi storitve pregleda ali vnaprejšnje odobritve različnih obrazcev, storitev, aplikacij ali drugih rešitev, ki jih uvajajo posamezni upravljavci, z vidika njihove skladnosti z veljavnimi predpisi. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati skladnosti konkretne rešitve in njenih možnih izvedb, ki ste jih opisali v vašem zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ter vprašanja, ali gre v konkretnem primeru za obdelavo biometričnih osebnih podatkov pod izključnim nadzorom stranke ali njeno izključno oblastjo. Dokončno presojo glede tega lahko IP poda le v konkretnem nadzornem ali drugem upravnem postopku po seznanitvi z vsemi relevantnimi dejstvi in okoliščinami. Odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov je na samem upravljavcu osebnih podatkov.
IP uvodoma pojasnjuje, da so skladno s 14. točko 4. člena Splošne uredbe biometrični podatki tisti osebni podatki, ki so rezultat posebne tehnične obdelave v zvezi s fizičnimi, fiziološkimi ali vedenjskimi značilnostmi posameznika, ki omogočajo ali potrjujejo edinstveno identifikacijo tega posameznika, kot so podobe obraza ali daktiloskopski podatki. ZVOP‑2 pod pojmom biometrija zajema dva različna načina (postopka) prepoznave biometrijskih značilnosti posameznika:
- postopek, s katerim se ugotavljajo lastnosti posameznika, tako da se lahko izvrši njegova identifikacija;
- postopek, s katerim se primerjajo lastnosti posameznika, tako da se lahko preveri njegova identiteta oziroma istovetnost (avtentikacija).
Upravljavci v zasebnem sektorju, ki uporabljajo biometrijske ukrepe, praviloma hranijo t. i. predloge (angl. template) biometrijskih značilnosti. Gre za matematične preslikave izvornih biometrijskih značilnosti, ki pa jih je vseeno treba obravnavati kot biometrične podatke. Glede na navedeno IP meni, da bi v vseh treh primerih (A, B, C) verjetno šlo za obdelavo biometričnih osebnih podatkov.
IP pojasnjuje, da ZVOP-2 v prvem odstavku 83. člena določa, da se obdelava biometričnih osebnih podatkov v zasebnem sektorju lahko izvaja le v skladu z določbami 83. člena ZVOP-2, če je to nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi, varnost premoženja, varovanje tajnih podatkov ali varovanje poslovnih skrivnosti. Opravljanje dejavnosti gre v najširšem pomenu besede razumeti kot opravljanje vseh del in nalog, zaradi katerih je določena oseba zasebnega sektorja ustanovljena. Dejavnost gospodarskih družb in tudi drugih oseb zasebnega prava je v veliki meri razvidna iz sodnega ali drugih registrov. Nujna potrebnost za opravljanje dejavnosti pomeni, da je za dosego tega namena nujno potrebno prav izvajanje biometrijskih ukrepov na predvideni način in da želenega namena ne bi mogli zagotoviti z drugimi ukrepi, ki bi v manjši meri posegali v varstvo osebnih podatkov posameznika. Izkazati je torej treba, da na drug, informacijski zasebnosti prijaznejši način, ni mogoče zagotoviti dosege tega namena. Glede na to, da že v svojem zaprosilu navajate, da so vselej na voljo tudi drugi načini iskanja, bi bilo verjetno takšno nujnost zelo težko izkazati.
IP nadalje pojasnjuje, da morajo biti dejanja obdelave biometričnih osebnih podatkov potrjena v skladu z 52. členom ZVOP-2. Glede na to, da se po Splošni uredbi praviloma certificirajo postopki obdelave osebnih podatkov (upoštevajo se konkretne okoliščine obdelave podatkov pri točno določenih upravljavcih oziroma obdelovalcih, te okoliščine pa se ob uporabi enake tehnološke rešitve lahko tudi zelo razlikujejo), mora potrjevanje opraviti upravljavec oziroma obdelovalec (torej vsak posamezni upravljavec oziroma v konkretnem primeru organizator dogodka) in ne ponudnik rešitve (v konkretnem primeru vaše podjetje). Več o tem si lahko preberete v mnenju IP:
https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/biometrija-po-zvop-2-1677841760
Tretji odstavek 83. člena ZVOP-2 določa, da se sme obdelava biometričnih osebnih podatkov v zasebnem sektorju izvajati tudi pod pogojem, da so dejanja obdelave teh podatkov stranke pod njenim izključnim nadzorom ali njeno izključno oblastjo ter potrjena v skladu s pristojnostmi nadzornega organa za potrjevanje iz 52. člena ZVOP-2 in omogoča stranki, da izrecno dovoli obdelavo teh podatkov drugim obdelovalcem in upravljavcem za namen dokazovanja točnosti svoje identitete. IP meni, da določba tretjega odstavka 83. člena ZVOP-2 sicer predstavlja samostojno pravno podlago za obdelavo biometričnih osebnih podatkov in da upravljavec za obdelavo po tretjem odstavku ni dolžan izpolnjevati tudi pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka 83. člena ZVOP-2, ob tem pa ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more podajati celovite ocene predvidenih dejanj obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru in tako ne more presojati, ali bodo v postopkih obdelave biometričnih osebnih podatkov strank, opisanih v vašem zaprosilu za mnenje, dejanja obdelave teh podatkov pod izključnim nadzorom ali izključno oblastjo strank (udeležencev dogodka).
V zvezi s tem IP nadalje pojasnjuje, da je IP v prenovljenih smernicah o biometriji že pojasnil, da iz obrazložitve predloga ZVOP-2 sicer ni razbrati dodatnih pojasnil, kako tolmačiti, kdaj so »dejanja obdelave biometričnih podatkov stranke pod njenim izključnim nadzorom ali njeno izključno oblastjo«, vendar pa je treba tendenco zakonodajalca razumeti v smislu spodbujanja načela vgrajenega in privzetega varstva osebnih podatkov1 iz 25. člena Splošne uredbe. Skladno s tem načelom je treba zagotoviti, da se zakonite cilje dosega na način, ki kar najmanj posega v zasebnost posameznikov – eden od takšnih prijemov je tudi izogibanje centralizirani hrambi osebnih podatkov in uveljavljanje močnejšega nadzora posameznika nad lastnimi osebnimi podatki, kot npr. na način, da se biometrični podatki ne hranijo v centraliziranih zbirkah in sistemih pri upravljavcu ali obdelovalcu, temveč na medijih ali napravah, ki so pod izključnim nadzorom posameznika (npr. mobilni telefon, osebni računalnik, USB ključki, kartice in podobno). V takšnih primerih se lahko preverjanje biometričnih značilnosti izvede na sami napravi posameznika in se upravljavcu sploh ne posredujejo biometrični podatki, temveč zgolj rezultat preverjanja (npr. »gre za pravo osebo/ne gre za pravo osebo«) in se ji posledično dovoli dostop do določenih sistemov oziroma se tako preveri/potrdi njena identiteta. Pri tem upravljavec ne zbere in ne shrani posameznikovih biometričnih podatkov, temveč zgolj rezultat preverjanja, ki se, kot rečeno, izvede »pod izključnim nadzorom ali izključno oblastjo« posameznika. ZVOP-2 za takšne primere implementacije biometrije omogoča določene olajševalne okoliščine za zavezance, zlasti v luči tega, da v tem primeru ni treba pridobiti predhodne pozitivne odločbe IP (ta izjema velja zgolj za zasebni sektor).
IP nadalje pojasnjuje, da gre načeloma izključni nadzor oziroma izključno oblast posameznika nad lastnimi podatki obravnavati zmerno zadržano, saj bo posameznik redko toliko poznal delovanje informacijskih sistemov, da bo z gotovostjo poznal (še manj pa razumel) vse tokove in obdelave svojih podatkov – že ko govorimo o računalnikih in pametnih telefonih, se tega razumljivo ne da doseči, saj posamezniki ne poznajo podrobnosti o delovanju operacijskih sistemov in programske opreme. Posledično IP meni, da bi navedeno določbo o izključnem nadzoru oziroma izključni oblasti posameznika nad svojimi podatki morali tolmačiti predvsem v razmerju do upravljavca, ki od posameznika zahteva oziroma mu omogoča biometrijski način dokazovanja identitete. Izključen nadzor oziroma izključno oblast v razmerju do ponudnikov operacijskih sistemov ter ponudnikov programskih rešitev bi bilo nemogoče zahtevati, kar pa vsekakor ne pomeni, da slednji niso zavezanci glede spoštovanja določb zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov. Po drugi strani morajo upravljavci, ki bi se zanašali na informacijske rešitve drugih, skrbno preveriti način delovanja ponudnikov in pridobiti potrebna zagotovila, da so ponujene rešitve skladne z zahtevami zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov. IP dodaja še, da bi primere, kjer biometrično preverjanje poteka v centraliziranem oziroma oblačnem okolju zunanjega ponudnika rešitve, zelo težko označili za primere izključnega nadzora oziroma oblasti posameznika, saj lahko splošno z veliko gotovostjo trdimo, da posameznik v takih primerih nima dejanskega izključnega nadzora nad svojimi biometričnimi podatki oziroma postopkom preverjanja istovetnosti.
IP ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more podajati celovite ocene predvidenih dejanj obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, ampak je odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov na vaši družbi kot upravljavcu osebnih podatkov.
IP sklepno opozarja tudi na določbo prvega odstavka 83. člena ZVOP-2, ki določa, da morajo biti dejanja obdelave biometričnih osebnih podatkov v zasebnem sektorju potrjena v skladu z 52. členom ZVOP-2. Ob tem IP posebej pojasnjuje, da morajo biti dejanja obdelave biometričnih osebnih podatkov v zasebnem sektorju vselej potrjena v skladu z 52. členom ZVOP-2, torej ne glede na to, ali gre za primer, ko so dejanja obdelave biometričnih podatkov stranke pod njenim izključnim nadzorom ali njeno izključno oblastjo, temveč v vsakem primeru, ko se izvaja biometrija v zasebnem sektorju. Obdelava pod izključnim nadzorom posameznika ob dodatnem pogoju pridobljenega potrdila po 52. členu torej omogoča (le) uveljavljanje izjeme glede pridobivanja odločbe IP, ne pa glede potrjevanja dejanj obdelave biometričnih osebnih podatkov.
IP pojasnjuje tudi, da je treba za vsako obdelavo osebnih (tudi biometričnih) podatkov zagotoviti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
- posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
- obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
- obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
- obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
- obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
- obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
IP glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje meni, da bi ob odsotnosti privolitev posameznikov verjetno bilo težko zagotoviti drugo ustrezno pravno podlago. Četrti odstavek 9. člena Splošne uredbe daje državam članicam izrecno pravno podlago, da lahko ohranijo ali uvedejo dodatne pogoje, tudi omejitve, glede obdelave genetskih, biometričnih ali podatkov v zvezi z zdravjem. Tako je treba za zakonito obdelavo biometričnih osebnih podatkov poleg zgoraj navedenega upoštevati tudi določbe 81. - 84. člena ZVOP-2.
Glede uporabe umetne inteligence IP pojasnjuje, da ni pristojen za podajo razlag glede vseh uporab biometrije, temveč le za področje namenov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v okviru prepovedanih praks po 5. členu Akta o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689).
IP glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje dodaja še, da je vsekakor mogoče, da v primeru skrivanja obrazov ne bi šlo za obdelavo biometričnih osebnih podatkov, vsekakor pa bi bilo treba za dokončno presojo tega imeti na razpolago več podatkov o sami rešitvi in načinu njene izvedbe.
IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more podajati celovite ocene predvidenih dejanj obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, vsekakor pa vam priporoča, da temeljito premislite o ustreznosti rešitve oziroma tudi o alternativnih možnostih za dosego želenega namena. V kolikor bi uspeli zagotoviti ustrezno pravno podlago za uporabo konkretne rešitve v skladu s predstavljenimi določbami Splošne uredbe in ZVOP-2, IP opozarja tudi na spoštovanje ostalih določb Splošne uredbe, še posebej že omenjenega 25. člena glede vgrajenega in privzetega varstva podatkov, 13. člena glede ustreznega obveščanja posameznikov o obdelavi osebnih podatkov, 28. člena glede pogodbene obdelave podatkov ter 32. člena glede zagotavljanja ustrezne varnosti osebnih podatkov.
Lepo vas pozdravljamo.
Pripravil:
Matej Sironič,
Svetovalec pooblaščenca I
dr. Jelena Virant Burnik,
Informacijska pooblaščenka
1 Glej npr. Information and Privacy Commissioner for Canada: Privacy by Design; dostopno na: https://www.ipc.on.ca/wp-content/uploads/Resources/PrivacybyDesignBook.pdf (str. 109)