Fotografiranje službene izkaznice inšpektorja

Spoštovani,

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem vas zanima, ali je s strani inšpekcijskega zavezanca dovoljeno mimo privolitve inšpektorja,  fotografirati njegovo službeno inšpekcijsko izkaznico.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Službena izkaznica inšpektorja predstavlja uradni dokument, s katerim se  izkazuje pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora. Inšpektor je dolžan stranki v postopku omogočiti vpogled v izkaznico, pri čemer je namen tega vpogleda omejen izključno na preveritev identitete in pooblastila za izvajanje inšpekcijskega nadzora.                                        

Obdelava osebnih podatkov iz službene izkaznice (kot je fotografiranje, shranjevanje ali morebitno nadaljnje razkrivanje) brez privolitve inšpektorja ali brez zagotovitve druge ustrezne pravne podlage za obdelavo, ni dopustna. Upoštevati pa je treba, da se Splošna uredba ne uporablja, kadar posameznik obdeluje podatke izključno za osebne ali domače potrebe.

Ne glede na (ne)obstoj kršitve varstva osebnih podatkov lahko fotografiranje posameznikov pomeni poseg v njihovo zasebnost in osebnostne pravice, varovane v 35. členu Ustave.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj znotraj inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Službena izkaznica inšpektorja predstavlja uradni dokument, s katerim ta izkazuje pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora (17.a in 18. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru[1]). Inšpekcijska izkaznica praviloma vedno vsebuje osebne podatke javnega uslužbenca (tu inšpektorja) -  npr. osebno ime; fotografijo inšpektorja; registrsko številko izkaznice itd. (glej 3. člen Pravilnika o službeni izkaznici inšpektorja[2] glede vsebine službene izkaznice oz. morebitne druge področne predpise, ki lahko vsebino inšpekcijske izkaznice uredijo drugače). Službena izkaznica inšpektorja kot takšna tako omogoča identifikacijo posameznika in obstoj njegovega pooblastila za opravljanje javnih nalog (tu nalog inšpekcijskega nadzora). Inšpektor je dolžan stranki v postopku (inšpekcijskemu zavezancu ter drugim morebitnim strankam postopka) omogočiti vpogled v izkaznico, pri čemer je namen tega vpogleda omejen izključno na preveritev identitete in pooblastila za izvajanje inšpekcijskega nadzora.                            

Vsako nadaljnje ravnanje s službeno izkaznico inšpektorja, kot je denimo njeno fotografiranje, pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu 4(1) člena Splošne uredbe in 5. člena ZVOP-2. Takšno obdelavo je dovoljeno izvajati le, če upravljavec za tako obdelavo zagotovi eno izmed dopustnih pravnih podlag, določenih v 6(1) členu Splošne uredbe (npr. privolitev inšpektorja; če izkaže zakoniti interes itd.).        

Obdelava osebnih podatkov iz službene izkaznice (kot je fotografiranje, shranjevanje ali morebitno nadaljnje razkrivanje) brez privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo (v obravnavanem primeru inšpektorja), ali brez zagotovitve druge ustrezne pravne podlage za obdelavo, ni dopustna.

Ob tem je treba posebej opozoriti, da vprašanje razkritja oziroma dostopnosti podatkov o javnih uslužbencih ureja tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja[3] (ZDIJZ). Ta v tretjem odstavku 6. člena določa, da so podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne glede na izjemo varstva osebnih podatkov, javni. IP pojasnjuje, da je na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, zato se izven konkretnega postopka v okviru mnenja ne sme opredeliti, ali gre pri konkretnih informacijah za prosto dostopne informacije javnega značaja. Pri tem pa velja opozoriti, da javnost teh podatkov sama po sebi ne pomeni, da so dopustni tudi vsi načini njihove pridobitve in obdelave. Pravica dostopa do informacij javnega značaja se v skladu z 12. členom ZDIJZ uresničuje prek opredeljenega postopka, na podlagi zahteve naslovljene na pristojni organ, ne pa s samoiniciativnim zbiranjem ali obdelavo osebnih podatkov na kraju samem.

IP še pojasnjuje, da je uporaba Splošne uredbe je v določenih primerih izključena (drugi odstavek 2. člena Splošne uredbe), med drugim tudi, če gre za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. V skladu s sodno prakso SEU dejavnosti ni mogoče šteti za popolnoma osebno ali domači v smislu te določbe, če je njen cilj (1) da se dostop do osebnih podatkov omogoči nedoločenemu številu oseb; ali (2) če se ta dejavnost razširja – četudi le delno – v javni prostor in je tako usmerjena iz zasebnega okolja tistega, ki opravi obdelavo osebnih podatkov. Ker iz vašega vprašanja ni razviden namen uporabe fotografije službene izkaznice, v konkretnem primeru ni mogoče oceniti, ali gre za obdelavo, ki bi lahko pomenila takšno izjemo.

Ne glede na (ne)obstoj kršitve varstva osebnih podatkov pa IP dodaja, da fotografiranje posameznikov lahko pomeni poseg v njihovo zasebnost in osebnostne pravice, varovane v 35. členu Ustave. Kljub temu, da gre za tesno povezane pravice, ki varujejo posameznikovo zasebno sfero, gre za vsebinsko in formalno ločene pravice. IP kot samostojen in neodvisen državni organ lahko opravlja le nadzor nad izvrševanjem pravice do varstva osebnih podatkov, nedopustnost posegov v pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic pa je v pristojnosti civilnih in kazenskih sodišč.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:

Grega Rudolf, mag.

svetovalec pooblaščenca za mednarodne odnose

Dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenk

[1] Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14

[2] Uradni list RS, št. 67/14 in 32/25 – ZJU-1

[3] Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1