Fotografiranje in snemanje otrok na sprehodu

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 13. 12. 2025 prejeli vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali ima soseda pravico snemati in fotografirati otroke na cesti na sprehodu, ali je to zakonito in kaj v tem primeru lahko storite.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V povezavi s pričujočim mnenjem pojasnjujemo še, da se lahko IP do konkretnih obdelav osebnih podatkov dokončno opredeljuje le v nadzornih postopkih.

Za fotografiranje in snemanje otroka mora obstajati privolitev njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika (če za to ne obstaja druga pravna podlaga). Vendar pa bi se v vašem primeru fotografiranje in snemanje otrok najverjetneje štelo za zasebno rabo v skladu s Splošno uredbo. To pomeni, da se pravila Splošne uredbe ne uporabljajo in da IP za nadzor nad tem ni pristojen. Četudi v vašem primeru ne bi bila podana pristojnost IP, pa lahko svoje pravice varujete pred pristojnimi sodišči. Fotografiranje in snemanje otrok brez privolitve bi lahko nakazovalo tudi na sum kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja.

O b r a z l o ž i t e v:

IP je podobno tematiko obdelal že v mnenju št. 07121-1/2024/1278, ki ga povzemamo v nadaljevanju, lahko pa ga najdete tudi s pomočjo iskalnika na spletni strani IP. 

Z ZVOP-2 in Splošno uredbo se varujejo le tisti osebni podatki (kamor sodijo tudi fotografije in slikovni posnetki posameznikov), ki so avtomatizirano obdelani, ter tisti osebni podatki, ki se vodijo v zbirkah osebnih podatkov ali pa so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe.

Kar zadeva fotografiranje in slikovno snemanje s strani tretje osebe poudarjamo, da Splošna uredba iz področja uporabe izključuje obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (točka (c) drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe). To pomeni, da fotografiranje in snemanje ter shranjevanje in nadaljnja obdelava fotografij in posnetkov v zasebne namene ne sodi pod okrilje predpisov s področja varstva osebnih podatkov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojen IP.

Tudi če bi tretja oseba fotografije ali posnetke objavila ali posredovala tretjim osebam, po vsej verjetnosti ne bi šlo za zbirko osebnih podatkov, kar pomeni, da bi bila pristojnost IP v skladu z zgornjo opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena Splošne uredbe najverjetneje še vedno izključena.

Vendar pa navedeno ne pomeni, da nimate na razpolago drugega pravnega varstva. Posameznik lahko v primeru, ko je prepričan, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, med katere nedvomno sodi tudi poseg v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave Republike Slovenije, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ) vloži tožbo pri pristojnem sodišču in predlaga, da sodišče odredi prenehanje ravnanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, ko je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

Fotografiranje in snemanje otroka brez privolitve pa lahko nakazuje tudi na sum storitve kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja po 138. členu veljavnega Kazenskega zakonika (KZ-1). Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog (prizadete osebe) in se poda pri pristojni policijski postaji oziroma pri pristojnem državnem tožilstvu. 

Če bi se v konkretnem primeru uporabljala Splošna uredba (npr. če bi šlo za fotografiranje otroka v šoli), bi morala biti podana ustrezna pravna podlaga v skladu s Splošno uredbo, npr. privolitev (točka (a) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), izvajanje pogodbe (točka (b) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe) ali izpolnitev zakonske obveznosti (točka (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe).

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila:

Mojca Leitinger, univ. dipl. prav.

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik,
 informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.