Ali je dovoljeno snemati pouk ali ocenjevanje znanja?
+ -Številka: 07121-1/2026/1144
Kategorije: Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Šolstvo
Na podlagi pogostih vprašanj posameznikov, šol in drugih organizacij, ki delajo z otroki, in 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) je Informacijski pooblaščenec pripravil neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem, ali je dovoljeno snemati pouk ali ocenjevanje znanja.
Snemanje pouka in ocenjevanja znanja učencev v šoli načeloma ni dovoljeno. Za vsako snemanje otrok oziroma obdelavo njihovih osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna podlaga, ki je v javnem sektorju praviloma zakon oziroma izpolnitev zakonske obveznosti. Ker pa noben zakon, ki ureja področje šolstva, ne predvideva in ne ureja snemanja pouka ali preverjanja znanja, ustrezna pravna podlaga za tovrstno snemanje ne obstaja.
Snemanje pouka za namen rednega učnega procesa načeloma ni dovoljeno niti na podlagi privolitve. Pouk in ocenjevanje znanja namreč predstavljata obvezni del šolskega procesa, v katerem otroci niso v enakovrednem položaju glede na učitelje ali šolo. Njihova privolitev zato ne bi bila resnično prostovoljna, saj bi bila pogojena z udeležbo pri obveznem pouku, in zato ne bi izpolnjevala zahtev za veljavno, prostovoljno, informirano in nedvoumno soglasje. To pomeni, da privolitev učencev ali staršev (v primeru mladoletnih otrok) za snemanje celotnega pouka ali preverjanj znanja ni primerna pravna podlaga.
Snemanje bi bilo lahko v izjemnih primerih dopustno na podlagi resnično prostovoljne privolitve polnoletnih otrok oz. staršev ali zakonitih zastopnikov (če so otroci mladoletni) npr. za časovno omejeno snemanje za namen izvajanja kolegialnih hospitacij, torej le za neobvezne dejavnosti, kjer se s tem ne bi posegalo v pravico učencev do izobraževanja. Šola mora presojo narediti v konkretnem primeru in poskrbeti, da se lahko otrok, ki ne bi želel biti posnet, snemanju izogne brez posledic zanj. Za zagotovitev spoštovanja zasebnosti IP priporoča šolam tudi predhodno izvedbo ocene učinkov v takem primeru.
Snemanje pomeni resen poseg v zasebnost in dostojanstvo otrok, saj se s tem beleži njihovo vedenje, odzivanje, sodelovanje in znanje v okoliščinah, kjer morajo imeti zagotovljeno varnost, sproščenost in občutek zaupanja. Takšno beleženje pouka bi lahko povzročilo občutek pritiska ali negotovosti, vplivalo na naravno vedenje otrok in omejevalo njihovo svobodo izražanja, kar je v šolskem okolju nesprejemljivo. Poleg tega bi pri tem nastajali posnetki, ki vsebujejo občutljive osebne podatke otrok, kot so njihov obraz, glas, vedenje ali rezultati dela, kar bi bilo zelo težko upravičiti, če ne bi šlo za izjemne okoliščine, ki bi jih zakon izrecno določal.
Naloga šole in učiteljev je, da znanje učencev preverjajo na način, ki najmanj posega v njihovo zasebnost in dostojanstvo. To pomeni uporabo ustnih, pisnih in praktičnih metod, ki so del redne pedagoške prakse, kot so testi, kontrolni, naloge, praktične vaje, skupinsko delo, vprašanja med poukom in podobno.
Pri tem velja opozoriti tudi na primere, ko bi do snemanja prišlo s strani učencev. Posameznik bi načeloma lahko učitelja snemal le, če bi se ta s tem strinjal in podal ustrezno privolitev. Privolitev mora biti prostovoljna, jasna, dana vnaprej, pred snemanjem, za vsako snemanje posebej. Če učitelj v snemanje ne bi privolil ali pa bi bili posnetki brez privolitve naknadno posredovani tretjim osebam (ali objavljeni na spletu), bi to lahko pomenilo v poseg učiteljeve osebnostne pravice.
Opozarjamo tudi na to, da bi morebitno neupravičeno slikovno ali zvočno snemanje, ki posega v zasebnost snemanega posameznika, lahko predstavljalo tudi kaznivo dejanje. Poleg tega je oseba, ki s takim snemanjem ali uporabo posnetkov povzroči škodo, lahko tudi odškodninsko odgovorna.
Za konec dodajamo, da mora šola pred kakršnokoli odločitvijo o uvedbi snemanja, ki bi lahko pomenilo večji poseg v zasebnost učencev ali učiteljev, predhodno izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov (DPIA). Namen ocene učinka je sistematično presoditi nujnost, sorazmernost in tveganja takšne obdelave ter opredeliti ustrezne ukrepe za njihovo zmanjšanje, zlasti kadar gre za obdelavo osebnih podatkov otrok, ki predstavljajo posebej ranljivo skupino, pri kateri obstaja tudi izrazito nesorazmerje moči med upravljavcem (šolo) in posamezniki. Več o oceni učinka in primerih, ko je ta obvezna, je dostopno na sledeči povezavi:
Pripravila:
Ajda Podgoršek,
raziskovalka pooblaščenca
dr. Jelena Virant Burnik,
informacijska pooblaščenka
Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.