Zdravstvena dokumentacija pokojne osebe
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 22.04.2007Številka: 0712-389/2007/2
Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,v e-sporočilu z dne 05.04.2007, naslovljenemu Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju Pooblaščenec) sprašujete,ali lahko od zdravnikov zahtevate vpogled ali prepis zdravstvene dokumentacije o zdravljenju svojega pokojnega brata? Po mnenju zdravnikov lahko to zahteva samo sodišče.Informacijski pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po 2. členu Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP), preučil vašo zadevo in vam, na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje.Zdravstvena dokumentacija vsebuje številne podatke, ki jih lahko opredelimo kot osebne podatke v smislu ZVOP-1, ki se obdelujejo v okviru zbirke osebnih podatkov, izvajalec zdravstvenih storitev (npr. javni zdravstveni zavod) ali druga z zakonom pooblaščena oseba (npr. Inštitut za varovanje zdravja RS – IVZ) pa nastopa kot njen upravljavec v smislu ZVOP-1.
Po smrti pacienta vsi izvajalci zdravstvenih storitev v praksi omogočajo seznanitev pacientovih sorodnikov z diagnozo in epikrizo (potek bolezni) pacienta. Gre za ustna pojasnila s strani zdravnika, ki je bil udeležen pri zdravljenju, in ne za fizičen vpogled v zdravstveno dokumentacijo.
Pravice do seznanitve z osebnimi podatki umrlih pacientov ni mogoče izpeljati iz določb ZVOP-1 v poglavju o pravicah posameznika (29. do 36. člen), saj se te nanašajo izključno na seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo. Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov in s tem povezane pravice tretjih oseb do vpogleda v osebne podatke je zato urejeno v 23. členu ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom (npr. sodišče pri reševanju zapuščinskih zadev ali pa za potrebe vodenja matične knjige umrlih in podobno). Upravljavec lahko osebne podatke o umrlem posamezniku posreduje tudi osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda. Vendar je to mogoče, če upravičenec za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Posameznik namreč lahko za časa življenja izrecno prepove posredovanje svojih podatkov po smrti. Navedena določba ZVOP-1 daje zakonitim dedičem prvega ali drugega dednega reda neposredno pravno podlago, da ob izpolnitvi dveh komulativnih pogojev pridobijo osebne podatke o umrlem posamezniku. Kot navedeno, morata biti za posredovanje osebnih podatkov zakonitemu dediču prvega ali drugega dednega reda izpolnjena dva pogoja komulativno, in sicer zakoniti dedič mora izkazati pravni interes, drugi pogoj pa je ta, da umrli posameznik v času svojega življenja posredovanja svojih osebnih podatkov ni pisno prepovedal. ZVOP-1 se glede pridobitve osebnih podatkov o umrlem posamezniku s strani zakonitih dedičev naslanja na zakon, ki ureja dedovanje, tj. Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/1976, 23/1978, RS, št. 17/1991-I-ZUDE, 13/1994-ZN, 40/1994 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/1994-ZN-B, 117/2000 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/2001, 83/2001-OZ; v nadaljevanju ZD). ZD v 2. poglavju z naslovom Dedovanje na podlagi zakona določa dedne rede in v četrtem odstavku 10. člena ZD določa, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. ZD izhaja pri ureditvi dednih redov iz parentelnega sistema z reprezentanco, kar pomeni, da sorodniki iz parentele, ki je po stopnji sorodstva bolj oddaljena od zapustnika, ne morejo dedovati, če obstaja kakšen sorodnik iz bližnje parentele oziroma, če ta sorodnik more ali hoče dedovati. Navedeno z vidika določbe 23. člena ZVOP-1 pomeni, da v primeru, ko je kateri od zakonitih dedičev prvega dednega reda še živ, dedičem drugega dednega reda ne gredo pravice iz 23. člena ZVOP-1. In ker drugi odstavek 23. člena ZVOP-1 določa, da mora zakoniti dedič izkazati pravni interes, mora dedič drugega dednega razreda pri uveljavljanju svojih pravic iz 23. člena ZVOP-1 upravljavcu osebnih podatkov k svoji zahtevi praviloma priložiti tudi odločbo o dedovanju ali kak drug dokument, ki bo izkazoval njegov pravni interes za pridobitev osebnih podatkov umrlega posameznika. Po določbi 11. člena ZD predstavljajo prvi dedni red potomci in zakonec pokojnika in so dediči pred vsemi ostalimi. Bolj oddaljeni potomci zapustnika pa po določbi 12. člena ZD dedujejo na podlagi vstopne pravice. Torej zapustnikovi vnuki dedujejo le, če njihov prednik – zapustnikov otrok – ne deduje, pravnuki pa le, če njihov prednik – zapustnikov vnuk – ne deduje, in tako naprej. Če zapustnik nima potomcev ali ti ne dedujejo, nastopi drugi dedni red, ki ga po določbi 14. člena ZD predstavljajo pokojnikovi starši in njegov zakonec. Prav tako tudi v tem dednem redu vstopijo bolj oddaljeni sorodniki na podlagi vstopne pravice, in sicer če zapustnik nima enega ali obeh staršev ali ti ne dedujejo, dedujejo njihovi otroci - zapustnikovi bratje in sestre, in tako naprej.Iz navedenega sledi, da dokler sklep o dedovanju ni izdan oziroma celo pravnomočen, lahko pravice iz 23. člena ZVOP-1 ob predložitvi ustreznega dokazila (npr. izpis iz matičnega registra, poročni list) uveljavljajo predvsem dediči prvega dednega reda, torej otroci in zakonec. Le v izjemnih primerih (npr. ko umrli nima otrok) bi lahko te pravice zraven zakonca uveljavljali še starši umrlega oziroma, če tudi teh več ni, bratje in sestre umrlega. Vendar pa bodo morali ti v svoji vlogi te izjemne primere tudi ustrezno obrazložiti. V primeru, da pa je umrli posameznik za časa življenja vsem ali določenim osebam izrecno dovolil seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo, imajo te osebe brezpogojno možnost vpogleda, ne glede na omejitve iz 23. člena ZVOP-1. Torej tudi vi, če obstaja takšna privolitev. Ker torej dediči prvega dednega reda izključujejo pravico do seznanitve z osebnimi podatki umrlega posameznika drugega dednega reda, Pooblaščenec zaključuje, da lahko ob izkazanem pravnem interesu zahtevajo vpogled ali prepis osebnih podatkov o vašem pokojnem bratu zakoniti dediči prvega dednega reda, tj. njegovi otroci in (zunaj)zakonski partner. Glede na skope podatke, ki ste jih navedli v vprašanju, bi vi, kot sestra pokojnega brata, lahko zahtevali vpogled ali prepis osebnih podatkov vašega pokojnega brata le v primeru, da ste na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju zakonita dedinja drugega dednega reda ali v primeru, da pokojni brat ni imel ne otrok in tudi ne več staršev in ste vi na podlagi vstopne pravice zakoniti dedič drugega dednega razreda, zapuščinski postopek pa še ni končan. V obeh primerih morate v svoji vlogi ustrezno obrazložiti in izkazati pravni interes (v prvem primeru priložite sklep o dedovanju, v drugem primeru pa morebitno potrdilo o vloženi tožbi ali drugo dokazilo, ki izkazuje pasivno ali aktivno udeležbo v nekem konkretnem postopku, ki je že v teku (npr. dokazilo o teku zapuščinskega postopka itd.)). Seveda pa je navedeno možno le v primeru, da vaš pokojni brat ni pisno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka